Slovenija 23.5.2019 9:04

Znanih je pet finalistov za nagrado kresnik

Ljubljana, 23. maja - Žirija je med pet finalistov za Delovo nagrado kresnik za najboljši slovenski roman preteklega leta izbrala romane Mirta Komela Medsočje, Mojce Širok Pogodba, Vladimirja P. Štefaneca Najlepša neznanka svetloba, Janija Virka Brez imena in Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset. Peterica je bila izbrana iz nabora skoraj 200 romanov.

Ljubljana, Rožnik. Podelitev nagrade kresnik za najboljši slovenski roman. Foto: Nebojša Tejić/STA Arhiv STA

Ljubljana, Rožnik.
Podelitev nagrade kresnik za najboljši slovenski roman.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Komel je o romanu Medsočje (založba Goga) za Delo povedal, da "od zunaj prežema shizofreni kapitalizem, od znotraj pa razjeda razklanost slovenske družbe, pri čemer se do resnice obnaša prav tako ljubosumno kot ljubimec, ki nerad spusti zraven kogar si že bodi - in se je za nameček v njenem imenu pripravljen tudi zlagati".

Pogodba (Mladinska knjiga) Mojce Širok je kriminalni roman, ki prek iskanja ozadja treh smrti - umoru uspešnega rimskega odvetnika in uglednega kirurga ter samomoru velikega mafijskega šefa - pripelje v osrčje sicilijanskega mafijskega dogajanja, katerega glavni akterji so kriminalisti, novinarji, politiki, tožilci. Izkaže se, da jih med njimi obstaja več ljubezenskih, prijateljskih in službenih povezav.

Štefanec je roman Najlepša neznanka svetloba (Mladinska knjiga) označil za roman o ujetostih in poskusih osvobajanja, o resničnih in namišljenih pobegih, o iskanju samega sebe pod balastom, ki ga je naplavilo okolje, čas. "In seveda je roman o svetlobi, iskanju pravega odmerka svetlobe."

Virk je o svoji knjigi (Mladinska knjiga) povedal: "Roman Brez imena pripoveduje o tem, kako pod površino sveta, v katerem je dovoljeno tako rekoč vse, skozi majhne in velike razpoke v vsakdanje življenje posameznika prodre zlo in ga usodno zaznamuje."

Bronja Žakelj pa je svoj roman Belo se pere na devetdeset (Beletrina) označila za avtobiografski roman, njen poklon življenju: "Zelo posebno se mi zdi, da so tako pomembna vprašanja našega življenja, kot so minljivost, krhkost in iskanje resnice, ki so me nekoč potiskala v samost in tišino, našla pot med bralce in postala del kolektivnega družbenega dialoga."

O petih finalistih je odločala petčlanska žirija, ki ji predseduje Delova novinarka Mimi Podkrižnik, v njej pa so še Tina Vrščaj, Mateja Komel Snoj, Tone Smolej in Alen Albin Širca.

Komel je bil med peterico finalistov leta 2016 z romanom Pianistov dotik, Štefanec z romanom Viktor Jelen, sanjač med finalisti leta 2003, z romanom Republika jutranje rose leta 2007, leta 2011 pa z romanom Odličen dan za atentat, Virk se je uvrstil med finaliste leta 1996 z delom 1895, potres, leta 2005 z romanom Aritmija, z romanom Ljubezen v zraku še leta 2010, obe avtorici med finalisti, Mojca Širok in Bronja Žakelj, pa sta se v finalno peterico uvrstili z odmevnima prvencema, poroča časnik Delo.

Že 29. nagrajenca bodo tradicionalno naznanili na kresno noč, 23. junija, na ljubljanskem Rožniku. Iz deseterice nominiranih romanov žirija v finalni izbor ni uvrstila del Boruta Goloba Pes je mrtev, Tadeja Goloba Leninov park, Jele Krečič Knjiga drugih, Katje Perat Mazohistka in Sama Ruglja Resnica ima tvoje oči.

Nagrado kresnik, ki si jo je zamislil pisatelj Vlado Žabot in jo poimenoval po poganskem mitološkem bitju, so prvič podelili 23. junija 1991 v Razkrižju ob Murinih mrtvicah.

Doslej so jo prejeli Lojze Kovačič (dvakrat, drugega mu je žirija namenila posthumno), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu Boeta, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (edini štirikrat, lani je na Rožniku slavil z romanom In ljubezen tudi), Andrej E. Skubic (trikrat), Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Tadej Golob, Davorin Lenko, Miha Mazzini in Goran Vojnović (trikrat).