Na dan mladosti ubrano na zvočno-svetlobnem sprehodu po Pionirski progi

Na zbirnem mestu pri parkirišču Biotehniške fakultete je bil označen začetek trase. Urbane pohodnike je pričakala stojnica, na kateri je prijazna mladenka najmlajšim stregla z malinovcem in pingo sokom, starejšim s špricerjem, vsi pa so lahko posegli po smokijih naše in vaše mladosti. "Kako jugonostalgično," je navdušeno vzkliknil eden od udeležencev pohoda. A to je bil šele uvod.

Nonument Group je multidisciplinarni raziskovalni-umetniški kolektiv, katerega poslanstvo temelji na raziskovanju skrite, zapuščene in pozabljene arhitekture 20. stoletja ter na izvedbi umetniških intervencij, s katerimi opozarjajo na njen obstoj. Tokrat je kolektiv pod drobnogled vzel nekdanjo traso ljubljanske Pionirske (železniške) proge, ki se je v dolžini 3,8 kilometra raztezala od Podutika, preko Kosez do Rožne doline.

Posebnost železniške proge je bila, da so z njo v celoti upravljali otroci - pionirji železničarji, stari od 9 do 15 let. Pogoj, da so pomagali pri projektu, je bil, da so bili odličnjaki ali vsaj prav dobri učenci. Za opravljanje večine potrebnih del na železnici so se izučili, težja dela pa so opravljali pod nadzorom odraslih. Proga je delovala med leti 1948 in 1954 in priča o pomembnem delu mestne, pa tudi slovenske novejše zgodovine. "Služila je pripravi mladih na življenje v družbi, spoznavanju tehnike, vzgoji in tudi razvedrilu," so opomnili pri Nonumet Group.

Udeležence nočnega zvočno-svetlobnega sprehoda so opremili s predvajalnikom in slušalkami ter razdelili v štiri skupine po približno 20 udeležencev, zaradi velikega povpraševanja so se nekateri pohodu pridružili kar z uporabo pametnega telefona in svojih slušalk, predhodno pa so si naložili posnetek na napravo. Vodile so jih tri pionirke iz prihodnosti.

Projekt od nikoder do nikamor - Pionirska proga temelji na raziskavi arhivov o pionirski progi, intervjujev z graditelji, pionirji železničarji in njenimi uporabniki. Na posnetku se prepletajo spomini in zgodovinska dejstva s pripovedmi nekdanjih pionirčkov železničarjev. "Če si se peljal do konca proge, tam ni bilo ničesar, tam nisi imel kaj početi. No, lahko si posedel v čakalnici, tam so bile klopi. Ali pa si lahko zakorakal po polju," se je spominjal eden od sogovornikov.

Med sprehodom udeležence presenetijo svetlobni ambienti, ki jih prestavijo v preteklost in po malem začarajo. V daljavi je celo mogoče videti tunel in seveda prisluhniti vlaku, kako prihaja naproti. Skorajda polurni sprehod se je po končnih vzklikih v slogu "še bi" zaključil še prehitro, absolutno navdušenje pa je pokazala ena od najmlajših obiskovalk, ki se je na pot podala kar trikrat. V soboto so bili na sporedu štirje sprehodi, vsak pa se je sklenil s posebnim gorečim napisom, ki je v razmislek podal iztočnice: Bodočnost, Vizija, Nikoder, Nikamor.

Nočni sprehod je bil zaokrožen s projekcijo Obzornika 24 v redakciji Ernesta Adamiča in produkciji Triglav film o gradnji proge, spremlja pa ga tudi brošura, v kateri si je mogoče prebrati marsikaj zanimivega o nekdanji Pionirski progi. Denimo, da je bila slovenska Pionirska proga tretja tovrstna zgrajena v Jugoslaviji, zgradili pa so jo v zgolj nekaj mesecih.

Naslov projekta Od nikoder do nikamor izhaja iz tega, da so železnico postavili zgolj kot prvi korak pri razvoju dela mesta od Podutika do Rožne doline. Ob njej so predvidevali izgradnjo pionirskega mesta s kulturnimi in športnimi objekti, želje so bile tudi, da bi železnico speljali do Polhovega Gradca ali okrog Ljubljane. Ostalo je le pri načrtih. Danes se na trasi nekdanje proge množično valijo sprehajalci in kolesarji.