Pred podelitvijo kresnika za roman leta: Kdor meni, da pozna netilca kresnega ognja, se lahko moti

V širšem naboru za kresnika je bilo letos okoli 200 romanov z lansko letnico. Predsednica žirije za kresnika Mimi Podkrižnik je ob vprašanju STA, kako ocenjuje kakovost in žanrsko raznovrstnost tega širšega nabora, sprva poudarila, da mikrokozmos nakazuje makrokozmos in obratno in da vsak nacionalni prostor porodi svojo književnost. "Če moram posploševati, potem lahko rečem, da je slovenski literarni imaginarij zanimiv, čeprav ne nujno zelo iskriv in radoživ. A tudi to se spreminja, letos smo prebrali kar nekaj svežih, dinamičnih in hkrati intelektualno močnih del, takih, ki se bralca dotaknejo, ga zamaknejo in v njem nekaj premaknejo. To pa se mi zdi tudi čar dobre književnosti," je presodila.

V letošnjo končno peterico nominirancev za nagrado sta se uvrstili deli, obarvani s kriminalno tematiko, Pogodba Mojce Širok ter Medsočje Mirta Komela, avtobiografski roman Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj ter deli dveh povratnikov med nominiranci za kresnika - Najlepša neznanka svetloba Vladimirja P. Štefaneca ter Brez imena Janija Virka.

Na vprašanje, ali so žiranti ob dveh kriminalkah v končnem naboru morda v slovenski prozi zaznali porast avtorjev, ki so - nekateri bi rekli, končno - začeli ustvarjati žanrsko literaturo, je predsednica žirije dejala, da jih je pri izboru zanimala predvsem literatura, ki - lahko da znotraj svojega žanra, zakaj pa ne? - izstopa od drugih. "Izluščiti iz približno 200 romanov sprva naj deseterico in potem pet najboljših ni lahko. Za kakšno delo iz celotne bere mi je žal, da se ni uvrstilo naprej, a v komisiji nas je po novem pet in naši glasovi so enakovredni. Za kakšno knjigo bi si tudi želela, da bi jo avtor in založnik do konca izpilila, saj se bere kot neizkoriščen potencial; pa bi lahko obetala," je dodala Mimi Podkrižnik.

Pogodba vabi v svet italijanske mafije, Medsočje pa v Twin Peaks v Soški dolini

Mojca Širok je s svojim leposlovnim prvencem Pogodba, ki je bil še pred izidom nagrajen z nagrado modra ptica, že dodobra prepričala bralce, saj je bil lani med najbolje prodajanimi knjigami Mladinske knjige na letni ravni. Delo je povezano s temo, ki jo Mojca Širok kot dolgoletna dopisnica iz Italije in Vatikana zelo dobro pozna - italijansko mafijo. Zgodovinsko ozadje njenega dela, polnega nepredvidljivih zapletov, je resnično, vanj pa je umestila izmišljeno paleto likov iz sveta kriminalistov, novinarjev in politikov.

V kriminalne oziroma bolj detektivske vode se v svojem drugem romanu Medsočje (založba Goga) podaja tudi Mirt Komel. Urednica knjige Jelke Ciglenečki je delo ob predstavitvi označila za napet triler z elementi srhljivega, grozljivega in nadnaravnega. V romanu novinar Primorskih novic doživi izgorelost, zato se odpravi pisat v manjši kraj ob Soči, kjer se zgodi umor. Komel, ki je bil med finalisti za kresnika že z romanom Pianistov dotik, si je vedno želel, da bi v Soški dolini posneli slovenski Twin Peaks. In, ker se to ni zgodilo, je napisal roman.

Intimne zgodbe, ki razkrivajo tudi temne družinske resnice

Z izdajo iskrenega, avtobiografsko navdahnjenega prvenca Belo se pere na devetdeset (Beletrina) je mnogim bralcem in bralkam zlezla pod kožo tudi Bronja Žakelj, ki so jo v časopisu Delo uvrstili tudi med nominirance za osebnost leta 2018. Roman prinaša življenjsko zgodbo pripovedovalke, od precej idiličnega otroštva do težkih življenjskih preizkušenj - izgube mame v najstniških letih ter soočanja z boleznijo, tako mamino kot svojo. Kljub težkim temam pa roman preveva humor, zanimivo je tudi, da se glas pripovedovalke spreminja z njenim odraščanjem.

V letošnji beri je med nominiranci tudi večkratni povratnik na tem mestu Vladimir P. Štefanec z romanom Najlepša neznanka svetloba (Mladinska knjiga). Izhodišče zanj je šest portretnih fotografij s pisalne mize glavnega junaka Filipa. Te prikličejo različne spomine, preteklosti šestih likov pa se prepletejo v skupno zgodbo in skupni čas na začetku 20. stoletja. Kot nakazuje že naslov, je v romanu zelo pomembna vloga svetlobe, proti kateri so večinoma usmerjena živa bitja. Štefanec je bil za kresnika nominiran že za romane Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose in Odličen dan za atentat.

Prav tako je bil med nominiranci za kresnika že Jani Virk, in sicer z romanoma 1895, potres ter Aritmija. Tokrat se za nagrado poteguje z delom Brez imena (Mladinska knjiga), v katerem je opisal težko odraščanje nadebudnega nogometaša po ločitvi staršev. Življenje z vse bolj odsotno in potrto mamo postaja neznosno, oče se mu vedno bolj izmika. Edina svetla točka v njegovem življenju je nogomet. Prav to za protagonista navidezno varno okolje pa predstavlja grozljivo past v obliki zlorab.

Kateri od finalistov bo prižgal kres, bo neznanka do zadnjega

O delih, ki so se uvrstila v finale, je Mimi Podkrižnik za STA zapisala: "Dela so nadvse raznolika, rečem lahko le to, da je vsako po svoje močno, da je v njih nemalo erosa, a morda še več tanatosa. Kakšno je tako življenjsko ganljivo in iskrivo hkrati, da bralca zadene v srce; v nekem drugem je zanimiva večplastnost, ki se na koncu presenetljivo zloži na glavo; spet v tretjem pritegne mojstrska izpisanost, ko se v posebni luči pomenkujeta preteklost in sedanjost; iz kakega zaveje intelektualna hitrost in zadiši sosednji svet, ki je lahko po svoje podoben našemu; in potem še presunljivo pisanje o odraščanju."

A, kot je poudarila, popolnosti v življenju ni, vedno so tudi pomanjkljivosti in pomisleki, zato je vse odprto: "Kdor misli, da že ve, kdo bo v nedeljo zvečer prižgal ogenj na Rožniku, se lahko moti."