Gorenjski muzeji povezani v muzejsko-planinsko transverzalo

Kot je povedala direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice, pod okriljem katerega deluje tudi Slovenski planinski muzej v Mojstrani, Irena Lačen Benedičič, je bilo sodelovanje gorenjskih muzejev doslej zasnovano tako, da so pripravljali razstave na skupno temo in jih predstavljali v svojih razstavnih prostorih ter z njimi tudi gostovali po drugih muzejih.

V letošnjem skupnem projektu Neverjetne gore so muzeji to zasnovo sodelovanja presegli. Vsi so sicer, podobno kot pri prejšnjih projektih, pripravili razstave s svojimi pogledi na dano tematiko, hkrati pa so si zamislili tudi transverzalo. "Gore so tiste, ki zaznamujejo našo gorenjsko pokrajino in nas na nek način povezujejo," je pojasnila Irena Lačen Benedičič.

Jelena Justin iz Gorenjskega muzeja, ki je trasirala transverzalo, je izpostavila, da z njo povezujejo muzeje prek hribov. Start je v Slovenskem planinskem muzeju, od koder se pohodniki povzpnejo na Dovško babo. Pot, ki vodi po 23 vrhovih, se nadaljuje proti vzhodu in se zaključi čez Lubnik v Loškem muzeju.

Transverzala tako vabi ljubitelje kulturne dediščine in planin, da obiščejo priljubljene gorenjske planinske cilje, v gorenjskih muzejih pa v nizu razstav izvejo veliko zanimivega in presenetljivega o zgodovini gora. Jelena Justin ne pričakuje, da bi se kdo lotil transverzale v enem kosu, bolj je namreč primerna za izlete ob koncu tedna.

Vodnik, ki spremlja novo transverzalo, vabi tudi k nagradni igri Neverjetne gore. Zbiranje žigov bo trajalo najmanj do maja prihodnje leto, glede na vremenske razmere v zadnjih tednih pa bi ga utegnili podaljšati do avgusta 2020. Nagrad bodo deležni tako tisti, ki bodo opravili zgolj muzejsko, kot tisti, ki bodo opravili zgolj planinsko transverzalo, najlepše nagrade pa čakajo tiste, ki bodo obiskali vse vrhove in tudi muzeje.

V muzejih so na temo Neverjetne gore v minulih tednih že odprli priložnostne razstave. V Slovenskem planinskem muzeju je na ogled Planinski raj, v Gorenjskem muzeju v gradu Khislstein v Kranju Everest 1979-2019, v Čebelarskem muzeju v Radovljici razstava Kranjska sivka je naša kulturna dediščina, v Medobčinskem muzej Kamnik na gradu Zaprice razstava Na planincah luštno bit', v Tržiškem muzeju razstava Smuk, v Loškem muzeju na Loškem gradu pa razstava Lubnik - gora velikanov.

V muzeje bodo novo publiko privabile tudi t.i. naloge Geo lova (GeoCaching), ki jih bodo iskalci reševali v muzeju in na hišnih gorah vsakega muzeja. Kot je povedal predsednik Slovenskega GeoCaching kluba Igor Čabrian, bo postavljenih 12 novih zakladov, to je šest v muzejih in šest v gorah.

Veliko slovenskih vrhov sicer že ima svoje zaklade, saj so bili prav v hribih postavljeni prvi slovenski zakladi Geo lova že v začetku prejšnjega desetletja. Geo lov, ki je svetovna igra, je precej popularna tudi v Sloveniji, kjer se z njo ukvarja okoli 2000 ljudi, poleti pa se jim pridružijo tudi številni turisti.

Projekt Neverjetne gore, ki ga je podprlo ministrstvo za kulturo, je pozdravil tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen. "Projekt na posrečen način povezuje planinstvo, ki je zelo priljubljena oblika rekreacije, in kulturno dediščino," je izpostavil. Transverzale je vesel tudi zato, ker vodi po manj obljudenih hribih.