Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

21 NASVETOV ZA 21. STOLETJE - IZZIVI, KI SVET ČAKAJO V BLIŽNJI PRIHODNOSTI

V zbirki nasvetov, namenjenih človeku v 21. stoletju, se izraelski zgodovinar in avtor svetovnih knjižnih uspešnic Harari ukvarja z izzivi, ki svet in slehernika čakajo v bližnji prihodnosti: politični in gospodarski razkol človeštva, življenje med terorizmom in liberalizmom, tehnološke grožnje in nujnost prilagajanja posameznika, vloga ideologije in vere ter bistvo človekove neomajne želje po iskanju resnice, so zapisali pri založbi.

Kot so še zapisali, smo v Sapiensu spoznavali človeško preteklost, v Homo deusu ugibali o prihodnosti na krilih inteligentne tehnologije, v pričujoči knjigi pa se Harari osredotoča na največja vprašanja v sedanjosti: kaj se danes v resnici dogaja, kakšni izzivi in odločitve nas čakajo ter na kaj moramo biti pozorni. Knjigo je v slovenščino prevedla Polona Mertelj.

KRATKI ODGOVORI NA TEMELJNA VPRAŠANJA - HAWKINGOVE ZADNJE MISLI O TEMELJNIH VPRAŠANJIH VESOLJA

Slavni kozmolog in avtor svetovnih uspešnic Kratka zgodovina časa in Vesolje v orehovi lupini nam je, kot so zapisali pri založbi, v tem delu zapustil svoje zadnje misli o temeljnih vprašanjih vesolja, kot so: ali obstaja bog, kako je vesolje nastalo in bo človeštvo preživelo na Zemlji.

Hawking je s svojim izjemnim znanstvenim delom razširil naše razumevanje vesolja in razkril nekaj njegovih največjih skrivnosti. Medtem ko je s svojim teoretičnim delom o črnih luknjah, imaginarnem času in večkratnih preteklostih v mislih potoval do skrajnih meja vesolja, je bil prav tako prepričan, da znanost igra ključno vlogo pri reševanju problemov na Zemlji, so dodali.

Knjiga črpa iz Hawkingovega zasebnega arhiva predavanj, intervjujev in esejev. Po njegovi smrti so jo dokončali Hawkingovi strokovni kolegi in svojci ter skrbniki njegove zapuščine. Predgovor je napisal igralec Eddie Redmayne, uvod profesor Kip S. Thorne, spremno besedo pa Hawkingova hčerka Lucy. Slovenska izdaja je opremljena s spremno besedo Mirjam Cvetič, redne profesorice fizike na Pensilvanijski univerzi v Filadelfiji, ZDA, ki je osebno poznala Hawkinga in z njim sodelovala. Knjigo je prevedel Samo Kuščer.

V SNEGU IN LEDU - O KOLIŠČARJIH V NEIZPROSNI ZIMI

Brin in Črna se s skupino ljudi odpravita čez gore. Pot ni samo naporna, ampak je tudi nevarna. Premagati morajo številne ovire, od deroče reke do prepadnega grebena. Od sopotnikov slišita zgodbe o tistih, ki jim ni uspelo. Zima v gorah je ostra in neizprosna. Ko pa nazadnje prispejo v dolino, sledi presenečenje, so vsebino knjige povzeli pri založbi.

V snegu in ledu je peta knjiga iz zbirke Zgodbe s konca kamene dobe. V njih je tematika življenja koliščarjev predstavljena skozi ravno prav napete zgodbe dečka Brina. Pri založbo kot posebno odliko knjig v zbirki izpostavljajo dodatke, kjer so razloženi posamezni pojmi iz tistega časa in navedeni viri, ki dokazujejo, da so zgodbe ustvarjene na podlagi zgodovinskih dejstev. Ilustracije Jureta Engelsbergerja s črno-belo govorico dopolnjujejo zgodbe in puščajo domišljiji mladih bralcev prosto pot. Zbirka je namenjena bralcem konca prvega ter tistim v drugem bralnem obdobju. Primerna je tudi za oklevajoče bralce drugega in tretjega bralnega obdobja.

KUŽEK, KI GA NINO NI IMEL - O DOMIŠLJIJSKEM KUŽKU, KI SI VSE UPA

V slikanici Kužek, ki ga Nino ni imel, sta moči združila avtor Edward van de Vendel in ilustrator Anton Van Hertbruggen. Kot piše na platnicah knjige, Nino ima kužka, ki ga nima. Domišljijskega kužka. Ta si vse upa, vse naredi, vse razume. Nekega dne Nino dobi pravega kužka. Toda si bo ta kužek tudi vse upal? Bo ta kužek tudi vse naredil? Bo razumel, kar je razumel fantazijski kužek? Slikanica je namenjena otrokom od 5. leta starosti naprej. Iz nizozemščine jo je prevedla Stana Anželj.