misliV hamburški Kunsthalle bodo v Da Vincijevem letu razstavili štiri risbe iz zbirke
München, 4. junija - V letu, ko mineva 500 let od smrti renesančnega genija Leonarda da Vincija, se bodo velikemu umetniku poklonili tudi v hamburškem razstavišču Kunsthalle, kjer v grafičnem kabinetu hranijo štiri od devetih njegovih risb, ki so danes v Nemčiji. Občutljive mojstrovine risarske umetnosti bodo s 30 drugimi deli za dva tedna na ogled javnosti.
Ljubljana.
Razstava Genij - Da Vinci.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
V središču postavitve bodo štiri Da Vincijeve risbe, ki so nastale med letoma 1475 in 1505. Študija s prizorom Čaščenje pastirjev (okoli 1480) in risba Sv. Sebastjana (okoli 1478/1483) kažeta umetnikov virtuozni način risanja ter njegovo veselje do eksperimentiranja, ki je pripeljalo do presenetljivih svobodnih potegov linij.
Še posebej risba Čaščenje pastirjev priča o njegovi sposobnosti, kako z le nekaj potezami doseči izrazno močne oblike in napete scenarije. Sv. Sebastjan pa je študija zapletenega gibanja telesa, ki je mogoče služila kot predhodna študija za oltarno sliko, piše na spletni strani razstavišča.
Risba Aristotel in Phyllis (okoli 1475) izvira iz umetnikovih zgodnjih let. Gre za prizor "ženske premoči nad moškim", ki je bil priljubljen v drugi polovici 15. stoletja. Da Vinci je upodobil trenutek, ko se grški filozof Aristotel (384-324 pr.n.št.) ponižno plazi po tleh pred svojo ljubo Phyllis.
Glava starca ali starke v profilu (okoli 1495/1505) pa je ena od značilnih Leonardovih izjemnih sistematičnih študij človeške fiziognomije. Kot piše na spletni strani razstavišča, umetnik pri tem ni želel risati le lepote in harmoničnosti, ampak tudi grdoto in deformacije.
Ob risbah bo na ogled okoli 30 grafik, fotografij in karikatur, ki so v petih stoletjih nastale po Da Vincijevih slikah in risbah. Med drugim bo mogoče videti "prevode" obeh najbolj znanih Da Vincijevih del - Zadnje večerje in Mona Lize - pa tudi drugih del, ki so jih ustvarili poznejši umetniki; med njimi sta denimo Raphael Morghen (1758-1833) in Gerard Edelinck (1640-1707).
Da Vincijeve risbe iz zbirke grafičnega kabineta hamburške Kunsthalle izvirajo iz zapuščine Georga Ernsta Harzena (1790-1863). Ta jih je med letoma 1838 in 1861 pridobil na londonskem trgu z umetninami. Z oporoko jih je leta 1869 zapustil tedaj na novo odprti Kunsthalle.
Kot je še mogoče prebrati na spletni strani razstavišča, bodo z razstavo, ki bo na ogled od 5. do 19. junija, obeležili tudi 150-letnico Kunsthalle.
Risbe pa bodo v letošnjem letu, ko po svetu z razstavami in drugimi dogodki obeležujejo 500-letnico smrti italijanskega renesančnega umetnika, na ogled še v pariškem muzeju Louvre in v Stari pinakoteki v Münchnu.