Na Prangerju se bodo spet srečali poeti, kritiki in prevajalci poezije

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala vodja festivala Urška P. Černe, letošnji Pranger prihaja po razpravi literatov o tem, kaj si mislijo o literarni kritiki, zato se ji zdi primerno, da se bodo teme še poglobile. Bistvo Prangerja namreč po njenih besedah je, da so avtorji odprti za argumentirano kritiko, da se čutijo varne in da vedo, da morajo nekatere stvari še predelati.

Za festival vsako leto izberejo tri kritičarke in kritike, ki izberejo po tri avtorice in avtorje novih pesniških zbirk, da se z njimi v živo in utemeljeno pogovorijo o njihovi ustvarjalnosti.

Na treh kritiških razpravah bodo v vlogi kritika nastopili Barbara Korun, Domen Slovinič in Aljaž Koprivnikar. Prva je izbrala pesnike Milana Šelja s pesniško zbirko Slediti neizgovorjenemu, Klariso Jovanović z Izgnano in Alenko Jovanovski s knjigo Tisoč osemdeset stopinj. Drugi je izbral Andrejo Štepec s prvencem Edit Paf, Esada Babačića z zbirko Odrezani od neba in Majo Miloševič s prvencem Oder za gluhe. Tretji se je odločil za Varjo Balžalorsky Antić s prvencem Klobuk Vere Revjakine B., Kajo Teržan z zbirko Krog in Jureta Jakoba z zbirko Lakota.

Barbara Korun, ki je na festivalu že sodelovala kot pesnica, je izbrane zbirke opredelila kot tiste, ki nagovarjajo iz skrbi, da se v družbenem prostoru izgubljajo nekateri glasovi. Sama si želi, da bi se slišala različnost. "S krčenjem sredstev za kulturo vsi postajamo vse, kar seveda ni dobro," je opozorila. Obenem je dodala, da Pranger omogoča, da se "v sebi pogovori kot avtor in kot kritik".

Slovinič je svoj izbor označil za različne, a v osnovnem vodilu sorodne pesniške glasove. "To vodilo je osebna osvoboditev in brisanje mej med zasebnim (intimnim) ter javnim (družbenim). Pri izbranih zbirkah je prav tako moč zaznati odklonskost v razmerju do vsega, kar je običajnega, sprejemljivega, politično korektnega in takšna "anti pozicija" zahteva nemalo poguma," je zapisal.

Zbirke, ki jih je izbral Koprivnikar, pa med seboj družijo raznolike poetike, a, kot je zapisal, "hkrati upanje, da je s pesniškim jezikom možno premakniti stvari (na boljše)".

Na 16. izdaji bo potekala tudi razprava o prevodni kritiki in kritiki poezije. Med novostmi pa je Urška P. Černe omenila prestavitev dela dogajanja na splet. Dejan Koban in Simona Kopinšek sta namreč posnela kritiški videoblog oziroma zvočni performans o vseh devetih pesniških zbirkah. Dramskega igralca Vojka Zidarja so povabili, da bo na pesniškem branju Prangerja interpretiral nekatere pesmi, v slavnostni zaključek s podelitvijo Stritarjeve nagrade v Rogaški Slatini pa bo popeljal Nani Poljanec v podobi kralja Aleksandra I. Karađorđevića.

Kdo bo letošnji Stritarjev nagrajenec, se žirija po besedah predsednice Diane Pungeršič še odloča. Kandidatov je po njenih besedah kar nekaj, kljub časom, ko "se krči prostor ne le za kritiko, ampak za vsakršno razpiranje miselnega horizonta". Dobitnika bodo razglasili 11. junija v Ljubljani, pred tem bo na sporedu razprava o poeziji in vojni z Marijo Stanonik in Igorjem Grdino.

Del Prangerja zavzema tudi prevod nekaterih pesmi v izbran jezik, letos v albanščino. Po besedah tega dela festivala Nade Grošelj gre običajno za manjše in slabše znane jezike v slovenskem prostoru, pri čemer jim dodaten izziv predstavlja, kako dobiti prevajalca. Pesmi bo v albanski jezik prevedel Nikolle Berishaj, član Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije ter dobitnik mednarodne Pretnarjeve nagrade 2013 za večletno posredovanje slovenske literature in jezika v Albaniji.