Slovensko založništvo: Knjižnice založbam ne povzročajo škode

Predsednica omenjenega združenja je nasprotno prepričana, da knjižnice z nakupom velikega števila v Sloveniji izdanih knjig pomembno vplivajo na založniško dejavnost, to pa je za STA podprla tudi s podatkom: v letu 2010 so splošne knjižnice z nakupom pridobile 404.000 enot gradiva, v letu 2018 pa 310.000 enot oziroma skoraj 100.000 manj.

"Gotovo je ta padec negativno vplival na založniško dejavnost, ki pa je seveda ogrožena tudi zaradi drugih razlogov. Potrebno je še poudariti, da zmanjševanje nakupa ne gre na škodo števila naslovov, ampak števila izvodov (enot) knjižnega gradiva," je povedala Vesna Horžen.

Po njenih besedah tudi raziskava o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji iz leta 2014 ugotavlja, da so tisti, ki obiskujejo knjižnico vsaj enkrat mesečno, v veliko večji meri tudi kupci knjig različnih intenzivnosti kot tisti, ki knjižnice obiskujejo redkeje.

"Glede na to, da so šolske knjižnice pogosto v nezavidljivem stanju - tako glede svoje infrastrukture kot tudi glede celovite knjižne ponudbe in najnovejših knjižnih izdaj -, je najbrž smiselno prilagoditi izobraževalni proces tako, da učenci in dijaki vsaj enkrat mesečno obiščejo najbolje opremljeno in založeno knjižnico v bližini. Zahajanje v knjižnico in branje knjig najbolj učinkovito ustvarjata dolgoročne bralce, posledično pa tudi kupce knjig," navaja raziskava.

Sredstva za odkupe knjig v knjižnicah so sicer v zadnjem desetletju padle, v zadnjih treh letih pa po višini finančnega deleža ministrstva za kulturo in občin ostajajo skorajda enaka. Ker so splošne knjižnice izvirna naloga občin, te tudi največ prispevajo.

Po podatkih, ki jih je posredovala Vesna Horžen, je ministrstvo leta 2007 za sofinanciranje knjižničnega gradiva namenilo skoraj 3,3 milijona evrov sredstev, lani je ta znesek znašal 1,77 milijona evrov oziroma 0,54 odstotka glede na leto 2007. Za nakup gradiva v splošnih knjižnicah so občine in ministrstvo leta 2007 skupaj namenile dobrih 8,5 milijona evrov, lani pa dobrih 6,9 milijona evrov oziroma 0,81 odstotka glede na leto 2007.

Predsednica Združenja splošnih knjižnic je kot zanimiv navedla tudi naslednji podatek: leta 2007 je za knjižnično dejavnost država (občine in ministrstvo skupaj) namenila 21 evrov na prebivalca, v letu 2017 pa 24 evrov.

S sredstvi občin sicer knjižnice financirajo plače zaposlenih, splošne stroške, programske materialne stroške ter nakup knjižničnega gradiva. S sredstvi ministrstva se poleg sofinanciranja nakupa knjižničnega gradiva financirajo tudi druge naloge knjižnične dejavnosti, ki jih določa zakonodaja, kot je knjižnično gradivo za narodne skupnosti, je pojasnila Vesna Horžen. S članarino, zamudnino in nekaterimi tržnimi dejavnostmi pa knjižnice pridobijo tudi lastne prihodke.

Lani so tako knjižnice poslovale s skoraj 51,4 milijona evrov, pri čemer so občine prispevale 84 odstotkov in ministrstvo šest odstotkov, deset odstotkov sredstev pa je bilo lastnih prihodkov.

Za knjižnično gradivo imajo vse splošne knjižnice po besedah Vesne Horžen nabavno politiko, ki je opredeljena v dveh dokumentih: obveznem dokumentu nabavne politike za daljše obdobje in letnem načrtu nakupa knjižničnega gradiva. Število nakupa izvodov pa določajo finančna sredstva, ki jih ima knjižnica za to na razpolago, in vnaprej opredeljene prioritete.

"Splošne knjižnice pri svojem nakupu na različne načine raziščejo ponudbo na trgu, ki jo oblikujejo slovenske založbe. Ob dejstvu, da imamo v Sloveniji večino manjših založb in zelo malo velikih ali večjih, je seveda jasno, da knjižnice večinoma poslujejo z manjšimi. Tudi uspešnice so v knjižnicah na voljo uporabnikom, vendar niso imperativ knjižnične ponudbe," je glede odkupa knjig pojasnila Vesna Horžen.

Poleg tega knjižnice kupujejo tudi gradivo, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo RS v okviru založniških programov in projektov. Tega gradiva je po njenih besedah približno četrtina glede na skupno število kupljenih enot knjižničnega gradiva.

"V letu 2018 so splošne knjižnice z nakupom pridobile 310.000 enot gradiva, kar je 150 enot na 1000 prebivalcev, vendar pa je treba poudariti, da knjižnice knjižnično gradivo pridobivajo tudi na druge načine, npr. z obveznim izvodom, darovi itd.," je pojasnila sogovornica.

Imajo pa knjižnice eno prednost. Zakon o enotni ceni knjige iz leta 2014, ki je določil enotno ceno knjige za vse končne kupce za pol leta od začetka prodaje razen za izjeme, knjižnice, ki izvajajo knjižnično dejavnost kot javno službo, šteje med izjeme. Zato imajo, tako Vesna Horžen, pri nakupu knjig popuste tudi v obdobju šestih mesecev po izidu, ko za druge kupce popusti ne veljajo.