Marsikaj novega o življenju in značaju Otona Župančiča razkriva njegova soproga Ani

Knjiga razkriva veliko novega o Župančiču (1878-1949), njegovem značaju, navadah, nazorih, duhovitosti, družinskem in družabnem življenju, ustvarjalnih in medvojnih stiskah ter zadnjih dneh njegovega življenja. Zapisano je podkrepljeno s slikovnim gradivom iz družinskega arhiva, večinoma objavljenega prvič.

Kot je na današnji predstavitvi povedala Alenka Župančič, je njena babica spomine začela pisati v 60. letih. Napisala je štiri zvezke, v prvem je pisala kronološko, nato pa "sem ter tja razne spomine", ki jih je nato Alenka Župančič kolikor se je le dalo kronološko vpletla v knjigo. "Najprej sem vse dvakrat prebrala. Urejala pa sem tako, kot si predstavljam, da bi uredila babica," je povedala.

"Nisem spreminjala, dodajala stvari. Kar je mojega v knjigi dodano, je v oglatem oklepaju," je o avtentičnosti zapisanega povedala skrbnica Otonove literarne zapuščine.

Na vprašanje, kaj novega izvemo o Otonu in ali njegova življenjska sopotnica zavrne tudi kakšne neresnice, je med drugim izpostavila, da Oton ni prvorojenec, o čemer so prepričani mnogi, ter da življenje njegovih staršev po poroki, ko sta živela pri Otonovih starih starših, ni bilo krasno, saj jima je umrl otrok.

Iz zapisanega veliko izvemo o vsakdanjem Otonovem življenju. Po besedah Alenke Župančič ga vidimo kot človeka in ne vpetega v "slonokoščen stolp poezije". Izvemo denimo, kar jo je presenetilo, da si je sam čistil galoše in da če mu ni pristajal trdi ovratnik, ga je raztrgal. Veliko je zahajal tudi v gostilne, med drugim v gostilno Pri kolovratu, kjer je bila danes predstavitev knjige.

Ani je bila sicer po besedah Alenke Župančič zelo natančna gospa, ki jo je naučila marsičesa. Veliko je vedela o rastlinah, metuljih, astronomiji, bila je na tekočem z vsemi časopisi, knjigami in revijami. Kot je dodala urednica in solastnica založbe Forma 7 Neva Brun, je bila Ani izredna intelektualka, ki je razumela soproga in njegovo ustvarjanje.

Rada je tudi pripovedovala o njem. Med drugim je po vojni, ko so izhajala Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, sodelovala z uredniki in literarnimi zgodovinarji. A vsega jim ni povedala, manj znane stvari o njem je popisala sama.

Ani Župančič (1891-1967) se je rodila v Novem mestu kot druga hči sodnega svetnika Alojza Kesslerja in matere Marije Trenc. Leta 1906 se je mati s hčerami - med njimi je tudi najstarejša Mici kot neuslišana ljubezen Ivana Cankarja - preselila v Ljubljano in jim priskrbela za tisti čas dobro izobrazbo. Ani je z odliko zaključila šolanje na ženskem učiteljišču. Želela si je sicer biti slikarka.

Njihova mati je v Ljubljani ustvarila pravi literarni salon, kamor so med drugim zahajali slovenski umetniki in kulturniki. Prav Cankar je leta 1911 Ani seznanil s 13 let starejšim Otonom, čigar pesmi pa je predtem že poznala. Dve leti kasneje sta se poročila, v zakonu sta preživela 36 let.

Knjigo spremljata uvodna zapisa literarnih zgodovinarjev Mirana Hladnika in Urške Perenič. Ta je na predstavitvi med drugim povedala, da je knjiga zelo dragocena, saj posreduje koristne informacije o avtorju, zaradi česar lahko drugače ali bolje razumemo njegovo življenje in delo.