misliMineva 200 let od rojstva začetnika realizma v slikarstvu Gustava Courbeta
Pariz, 10. junija - Mineva 200 let od rojstva francoskega slikarja Gustava Courbeta (1819-1877), ki se je v zgodovino umetnosti zapisal kot začetnik realizma. Kot realist na svojih slikah resničnosti ni več idealiziral, ampak jo je skušal podati kar najbolj natančno. Z objektivnim in brezčutnim realizmom se je zoperstavil akademskim načelom slikarstva.
Courbet se je rodil v Ornansu blizu Besancona. Leta 1841 je začel v Parizu študirati pravo, a ga je bolj zanimalo slikarstvo. Obiskoval je različne umetniške delavnice ter v Louvru kopiral Velazquezova, Halsova in Rembrandtova dela in slikal naravo. Tako je razvil značilno grobo potezo nanašanja barve.
V času pariške komune je bil predsednik odbora za muzejsko dejavnost, po propadu komune pa je bil po krivici obsojen za rušenje Vendomskega stebra v spomin na Napoleonovo armado. Umaknil se je v Švico, kjer je kmalu umrl.
Leta 1849 je naslikal eno svojih najbolj znanih del Pogreb v Ornansu, ki ga danes hranijo v pariškem Muzeju d'Orsay. Za podobo pogreba v svoji domači vasi se je naslonil na tradicionalno narativno postavitev in figure upodobil v naravni velikosti. Žanrsko upodobitev zaznamuje težka kompozicija, umetnik pa skuša z vertikalno postavitvijo poudariti temačno vzdušje dogodka.
Med njegovimi najbolj znanimi deli je tudi slika Mož in deček lomita kamenje. Izvirna je predvsem v tem, da nima nobenih moralističnih in krščanskih poudarkov. Pred gledalcem je le žalostna usoda moža in dečka, ko njunemu napornemu delu ni videti konca.
V Franciji so ga začasa življenja kritizirali, in da bi sebi in svojim somišljenikom omogočil razstavljanje, je ob svetovni razstavi leta 1855 v Parizu postavil paviljon s 40 slikami in napisom Le reallisme G. Courbet.
Slikal je od pokrajin in mitoloških prizorov do čutnih aktov. Med njegovimi bolj znanimi deli so še Mož s pipo, Kopalki in Slikarjev atelje, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.