Na odprtju 33. grafičnega bienala veliko nagrado prejel Hamja Ahsan

Umetnik, ki živi in dela v Londonu, Hamja Ahsan je veliko nagrado 33. grafičnega bienala prejel za projekt Aspergistanski referendum. Nagrado za raziskovalno rezidenco je prejela bolgarska umetnica Martina Vacheva, ki živi in dela v Plovdivu in Bretaniji. Posebno omembo pa si je prislužil kitajski umetnik samouk Xiyadie.

Kot je zapisala žirija, klic h glasovanju na Aspergistanskem referendumu Hamje Ahsana "strastno angažira demokratični proces glasovanja, demografsko reprezentacijo, državno ikonografijo in sodelovanje gledalcev, da bi preizprašali in potencialno popravili širše strukture socialne izključenosti in odtujenosti". "Ahsan s svojo podobo 'militantnega introvertiranca' predlaga reparativni družbeni okvir, ki je luciden, duhovit, poetičen in politično odmeven," še piše v obrazložitvi.

Kot je razvidno iz razstavne knjižice, referendum o odcepitvi na prizoriščih ljubljanskega bienala poziva obiskovalce, naj glasujejo, da se ta območja priključijo odcepljeni Aspergistanski federaciji: nacionalni domovini sramežljivih, introvertiranih in avtističnih ljudstev, kot je predstavljena v njegovi knjigi Shy Radicals. Aspergistanski referendum, od glasovalnih skrinjic do himne in ključnikov družbenih omrežij, nadaljuje umetnikovo zanimanje za to, kar sam imenuje 'globalna introfada proti nadvladi ekstrovertirancev'.

O Martini Vachevi, dobitnici nagrade za raziskovalno rezidenco, je žirija zapisala, da njena multimedijska predstavitev, ki združuje slikarstvo, keramiko in tisk, "spretno vključuje letošnjo temo satire s poudarkom na genderskih politikah in vernakularnih transferjev". "Na podlagi besednjaka transfiguralnih ikon - na primer ljudskega anti-junaka Bay Ganja - se Vacheva dotakne libidinalnih tokov politik danes in v preteklosti," je utemeljila žirija.

Letošnji bienale, ki ga je kuriral mednarodno priznan umetniški kolektiv Slavs and Tatars, se ukvarja s povezavo satire in grafike. Pod naslovom Vice v lisice bo potekal do 29. septembra.

Minister za kulturo Zoran Poznič je na odprtju dejal, da "če to na en način samostojno panogo, ki je tehnično zelo zahtevna v vseh svojih pojavnih oblikah, združimo še s tem, da se znamo malo delat norca, da gledamo na svet kritično, sarkastično in včasih malo cinično, je to še toliko bolj uporabno v današnjih časih, ko vsi izgubljamo identiteto, ko nihče več ne ve, kje smo, kam gremo in zakaj sploh smo".

Slavs and Tatrs je po besedah direktorice MGLC Nevenke Šivavec izjemno organiziran umetniški kolektiv ter "vrhunska, profesionalna inštitucija", ki se je resno lotila kuriranja 33. izdaje bienala. V fazi raziskovanja so se najprej lotili zgodovine slovenske satire, pravo odkritje jim je bil Hinko Smrekar, nad katerim so bili fascinirani. Nato so se lotili tudi bogastva slovenskega satiričnega časopisja, na kar smo tudi sami po besedah direktorice MGLC skoraj pozabili.

A brez sodelavcev MGLC postavitev razstave, pri čemer so iskali presečno polje med grafiko in satiro, ne bi bila možna, je še poudarila in dodala, da je grafiki in satiri skupno, da obe nagovarjata najširše množice. "Satira, ki je tu prikazana skozi sodobna umetniška dela, ni prijazna, simpatična ali nagajiva, ampak je precej bolj osata, trnova," je dodala direktorica MGLC.

Na bienalu sodelujejo umetniki iz različnih držav, razstava bienala pa je na ogled v različnih prizoriščih v Ljubljani, poleg MGLC še Švicariji, Projektnem prostoru DUM, Galeriji Equrna, Narodni galeriji, Narodni in univerzitetni knjižnici, Galeriji ZVKDS, Galeriji ISIS ter razstavišču DobraVaga.

Obiskovalce je pozdravila tudi ljubljanska podžupanja Tjaša Ficko, ki je ob že večkrat izrečeni frazi, da je kultura v Ljubljani naložba in ne strošek, med drugim poudarila še, da sta bienale in MGLC izjemno močna blagovna znamka, na katero so ponosni. Včasih se ji zdi, da je v tujini še bolj prepoznavna in vidna kot doma. Tudi letos je bienale po njenem prepričanju postregel z veliko raznolikostjo. "Kar se tiče satire, pa je vedno dobrodošla, če je konstruktivno kritična, če nastavlja ogledalo," je dodala.

Dogodek je povezoval slovenski zabavno-glasbeni duet Slon in Sadež. Postregla sta s primeri izmišljenih glagolskih naklonov, ki naj bi jih slovenščina poznala za prikrito izražanje kritike in satire, kot sta zahrbtnik in diskretnik. Orisala sta, kako je morda potekala komunikacija med oblikovalcem podobe slovenskega grba in naročniki ter razmišljala, da bi politično življenje lahko mladim naredili bolj privlačno z videoposnetki iz evropskega parlamenta, opremljenimi z različnimi filtri ter zvočnimi in grafičnimi efekti. Za konec sta po zgledu Pussy Riot izvedla še aktivistični post punk s poudarkom na tipičnih problemih slovenske družbe.