Prvi festival glasbenega filma Naj se rola kot intelektualna dogodivščina

Na festivalu bodo do sobote prikazali deset dokumentarnih in en igrani film. Skupne so jim po Štaderjevih besedah dobre zgodbe, ki so vsebinsko zelo široke ter vredne velikega platna in ogleda. "Festival bo intelektualna dogodivščina," je povedal za STA.

Ideja za festival glasbenega filma se mu je porodila, ker se mu je zdelo, da je v tem priložnost "za pozitivni prispevek h kulturnemu življenju in da bi za to vsebino lahko obstajalo občinstvo glede na to, koliko zanimanja za glasbene vsebine je pri nas, v Ljubljani in Sloveniji".

Glasba in njene zgodbe po njegovih besedah navdušujejo filmske ustvarjalce. "Gre za neko popkovno povezavo med glasbo in filmom, med glasbo in rock'n'rollom v najširšem pomenu, ki obstaja od začetka filma. Samih glasbenih filmov pa je zaradi povečanja medijskih kanalov in povpraševanja, povezanega s tem poslovnim pojavom, v zadnjih letih vse več," je dodal.

Po Štaderjevih navedbah bo festival glasbenega filma Naj se rola spregovoril o družbi, svetu in kulturah skozi glasbo. S Koenom Van Daeleom sta se pri sestavljanju programa držala vodila, da so filmi sveži, da jih pri nas še nismo videli ter da predstavljajo raznovrstne glasbene žanre skozi prepričljive zorne kote. Filmi nosijo letnici 2017 in 2018, vsi dokumentarci bodo na festivalu doživeli slovensko premiero, le igrani film Poletje ruskega enfat terribla Kirila Serebrenikova, ki prikazuje del rockerske scene v Leningradu 80. let, je bil že na ogled na ljubljanskem filmskem festivalu Liffe.

Festival bo trajal tri dni, za vsak dan je rezerviran poseben vsebinsko skladen sklop filmov: Zid, Anatomija zabave in Barve glasbe. Tridesetletnici padca berlinskega zidu se bodo poklonili s filmi Svoboda in rock režiserja Jima Browna, Hansa Studio: Ob zidu 1976-90, ki ga podpisuje Mike Christie, in Kriči, Sarajevo! režiserja Tarika Hodžića.

S filmom Svoboda in rock štirikratnega emmyjevega nagrajenca Browna se bo festival v četrtek ob 17. uri tudi odprl. Dokumentarec razkriva, kako je rock'n'roll prispeval h koncu hladne vojne, zajema čas med letoma 1955 in 1991 ter vključuje intervjuje s predsednikoma Jimmyjem Carterjem in Mihailom Gorbačovom ter zahodnimi in vzhodnimi zvezdniki, kot so The Beach Boys, Billy Joel, Scorpions in Stas Namin.

S filmom Kriči, Sarajevo! pa v Kinodvoru odpirajo letošnje Kinodvorišče. Na četrtkovi projekciji bosta prisotna tudi ustvarjalca filma o nastopu Brucea Dickinsona, pevca Iron Maiden, v obleganem in obstreljevanem Sarajevu leta 1994, režiser Hodžić in producent Adnan Ćuhara. "Gre za osupljivo zgodbo o moči glasbe in za enega izmed emocionalnih vrhuncev festivala Naj se rola," je poudaril Štader.

Anatomijo zabave bodo predstavljali filmi Šov mora biti: Legendarni organizatorji rock koncertov Molly Bernstein in Philipa Dolina, Francoski valovi Juliana Starka o razvoju smeri v elektronski glasbi in film Matta Tyrnauerja o najbolj slavni diskoteki in podjetniškem duhu ustanoviteljev znamenitega newyorškega studia Studio 54.

Sklop Barve glasbe prinaša zgodbe o ljubezni, duhovnosti, filozofiji in življenjskem slogu. Na sporedu so filmi Črni Indijanci, ki ga podpisujejo Jo Beranger, Hugues Poulain, Edith Patrouilleau, Blue Note: onkraj not, ki ga podpisuje Sophie Huber in gre za zgodbo o jazzovski založbi Blue Note, film o newyorški trgovini s kitarami Carmine Street Guitars režiserja Rona Manna ter že omenjeno Poletje, ki ravno začenja pot po ameriških kinodvoranah.

V sodelovanju z Jazz festivalom Ljubljana bo v torek, 18. junija, na sporedu še dodatni film Zorn (2010-2016). Igralec in režiser Mathieu Amalric, ki je zunaj Francije najbolj znan po vlogah v Bondovem filmu Kvantum sočutja in Spielbergovem München, je posnel dva filma o Johnu Zornu, ta filmski eksperiment, kot so navedli v Kinodvoru, pa bo v Ljubljani tudi osebno predstavil.

V fazi priprave festivala niso zasledili nobenega slovenskega filma, ki bi lahko imel premiero na festivalu. Morda prihodnje leto, je dejal Štader. Je pa ob vprašanju, kako močna je slovenska produkcija glasbenih filmov, izpostavil skupino Laibach, ki da si je od samega začetka vzela tudi film kot medij, skozi katerega se izraža in predstavlja.

"Tudi drugih ekraniziranih zgodb je veliko in so lepo povedane, denimo dokumentarec o Magnificu, serija filmov o prvencih v slovenskem rocku, filmi o Big Foot Mami, Lovšinu, Kreslinu, o heavy metal sceni ...," je naštel Štader. Med tujimi največjimi režiserji, ki so se poklonili glasbi in navdihu, ki jim ga glasba daje, pa je izpostavil Martina Scorseseja in Clinta Eastwooda.