Slovenija 11.6.2019 13:31

V Galeriji Jakopič popotovanje skozi fotografski svet Luciena Herveja

Ljubljana, 11. junija - V Galeriji Jakopič bodo ob 19. uri odprli pregledno razstavo enega velikih fotografov 20. stoletja Luciena Herveja (1910-2007). Kot je povedala kustosinja Imola Gebauer, razstava sledi umetnikovi karieri od začetka in preko pomembnih tem, ki se jih je Herve dotaknil v svojem delu, obiskovalcu razpira njegovo strast do arhitekture in detajlov.

Imola Gebauer je bila v prvem desetletju 21. stoletja sodelavka Luciena Herveja, od leta 2009 pa dela v fotografovem arhivu. Na dopoldanskem vodstvu po razstavi za novinarje je spomnila, da se je Herve rodil na Madžarskem v judovski družini, leta 1929 pa je emigriral v Francijo, kjer je nameraval postati slikar. Fotografiji se je dokončno zavezal po srečanju z velikanom francoske arhitekture Le Corbusierom leta 1949, s katerim sta nato do leta 1965 tudi tesno sodelovala. Pozneje je Herve sodeloval tudi z drugimi najznamenitejšimi arhitekti tistega časa, denimo z Walterjem Gropiusom, Marcelom Breuerjem in Oscarjem Niemeyerjem.

V Galerijo Jakopič Hervejeva razstava, naslovljena Geometrija luči, prihaja iz najpomembnejše pariške fotografske galerije Jeu de Paume in zajema več kot 160 fotografij, ki so razdeljene po najbolj zanimivih temah, ki so zaznamovale fotografovo delo.

Kot je povedala kustosinja, se na Hervejevih fotografijah poznajo vplivi slikarstva, pa tudi glasbe in poezije. Razstavo uvaja sklop Zgodnja leta z deli, nastalimi med letoma 1938 in 1949, za katere so značilne slikarsko zasnovane kompozicije, osredotočene na detajle. Kasnejše zanimanje za fotografiranje arhitekture že na tej točki nakazuje posnetek zapletene konstrukcije Eifflovega stolpa.

Herve se je na svojih fotografijah izogibal portretom, cikel Srečanja pa vendarle vključuje nekaj slik, v središču katerih je človek. Kustosinja je pojasnila, da so na portretih predvsem njegovi bližnji - sodelavci, prijatelji in svojci.

Obsežen del postavitve je posvečen Hervejevemu sodelovanju z Le Corbusierom, zaradi katerega se je umetnik dokončno usmeril v fotografijo oziroma fotografiranje arhitekture. V vitrinah so na ogled njuna dopisovanja, arhitektov duh pa razstavo dopolnjuje še skozi druge fragmente. Herveja je prevzel Le Corbusierov utopizem, poveličeval je njegovo vizijo in željo, da bi človeštvu ponudil nove pogoje bivanja, Herve pa je igral zelo pomembno vlogo pri mednarodnem uveljavljanju Le Corbusierove arhitekture, piše v besedilu ob razstavi.

Herve se je med drugim posvečal tudi fotografiranju moderne arhitekture, prav tako ga je pritegnil antični svet, ob tem pa je fotografiral tudi številne sakralne in posvetne arhitekture, med drugim so na razstavi na ogled fotografije cistercijanske opatije Le Thoronet. "Svetloba in senca sta zvočnika te arhitekture resnice," je o teh fotografijah zapisal Le Corbusier.

V poznih letih je Herve zbolel za multiplo sklerozo, zato je od 70. let minulega stoletja vse manj potoval. A to ni pomenilo konca njegovega dela, fotografiral je še naprej - v svojem stanovanju. Na razstavi so na ogled tako črno-bele fotografije kot tudi nekaj barvnih, s katerimi je nakazal na svojo zavezanost modernističnemu gibanju, ki sta ga poosebljala Mondrian in Le Corbusier. Sicer je po besedah kustosinje barve uporabljal redko, le ko je bilo to za fotografijo pomembno.

Še ena pomembna nota, ki je Hervejevo delo zaznamovala okoli leta 1970, je abstrakcija. Tedaj je čiste oblike modernistične arhitekture - ostre linije in krivulje senc - znova in znova obrezoval, da bi svoje kompozicije osvobodil odvečnih elementov in predmete svoje fotografije izčistil. "Vsako oko lahko postane pesnik. Svoje stremljenje sem usmeril v to, da bi dal gledalcu znova odkriti lepoto, ki tiči prav v vsem, možno lepoto neznatnih reči," pa je nekoč zapisal umetnik.

Razstavo, ki jo spremlja tudi video o umetnikovem delu ter več dokumentov in knjig, ki so mu pripadale, bodo odprli drevi, v sredo ob 17. uri pa pripravljajo vodstvo po razstavi v družbi Imole Gebauer. Na ogled bo do 29. septembra.