Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

KARLOVŠKOVO SODIŠČE - ROMAN O TRANZICIJSKI IN POSTTRANZICIJSKI STVARNOSTI

Igor Karlovšek (1958) je dogajanje v romanu Sodišče postavil v čas tik po osamosvojitvi, v zakoten slovenski kraj Jurklošter. Tam se zgodi surov strelski obračun, za katerega osrednji krivec postane računalničar Peter Prah, ki je sicer tisto noč preživel z mladoletno natakarico Ano. Kljub trdnemu alibiju ga, nedolžnega, obtožijo napeljevanja k streljanju, za slednje pa obtožijo zapitega komunalnega delavca Draga Hrovata. Prah najame odvetnika Domna Dimca, dobrega prijatelja Mateja Žigarta - tožilca, ki zastopa obtožbo v kazenskem postopku. Proces traja 20 let in Prah je kljub odvetnikovim naporom obsojen. Družina ga zapusti, življenje se mu spremeni. Ob tej, osrednji, potekajo še vzporedne zgodbe, v središču vseh pa je sodišče. Ena od njih je denacionalizacijska zgodba Domnovega očeta Janeza Dimca, politika in gospodarstvenika, druga je zgodba oblastnega, brezobzirnega Žigarta, ob obeh pa še zgodba odvetnika Dimca, ki po osebni tragediji svoje življenje posveča predvsem sodnim primerom.

Kot so zapisali pri založbi Miš, je novi Karlovškov roman večplasten: "Je roman o slovenski tranzicijski in posttranzicijski stvarnosti, predvsem o tistih njenih segmentih, ki dnevno zapolnjujejo naše medije: delovanje sodstva, denacionalizacijska vprašanja, sistemska korupcija, bančne luknje. Pri tem je v središču avtorjevega zanimanja posameznik, več njih, ki nezavedno, nehote ali pa po igri naključij zdrsijo v njim bolj ali manj tuje, zanje bolj ali manj uničujoče kolesje nekega sistema."

INGRID DIVKOVIĆ Z ROMANESKNIM PRVENCEM ZDAJ ŽIVIM

Mlada hrvaška avtorica Ingrid Divković (1985) je slovenskim bralcem poznana po uspešnih neleposlovnih delih Vas j**e ego in Knjiga za Divjo žensko, sedaj pa so pri Mladinski knjigi izdali še njen roman, naslovljen Zdaj živim. V njem se prepletajo zgodbe treh žensk: Elene, Ane in Naide, ki jih poleg želje, da bi bile ljubljene, druži tudi to, da si ne upajo (za)živeti. V prvi osebi pripovedujejo o svojem življenju in razgaljajo dušo, prežeto z bolečino. Nobena od njih ni zadovoljna, vse tri razjedajo jeza, samoobtoževanje in zavist, dokler ne spoznajo Življenja in ne odprejo srca za ljubezen.

"Pisava Ingrid Divković je mehka, tekoča, berljiva in topla, zato deluje osvobajajoče in pozitivno. Sporočilo, ki ga daje, je, da je življenje, ne glede na svoje senčne plati in negativne dogodke, vredno upanja in se odpira v prihodnost. Vezi z ljudmi nas bogatijo, izkušnje krepijo, z njihovo pomočjo dozorevamo in se osebnostno razvijamo - rastemo iz gosenice v metulja," so o delu, ki ga je prevedla Neža Kralj, zapisali pri založbi.

NOVA CARTERJEVA KNJIGA IZ SERIJE O ROBERTU HUNTERJU

Pri založbi Učila International je izšla deseta knjiga iz serije o detektivu Robertu Hunterju, ki jo podpisuje brazilski avtor Chris Carter (1965). V psihološki srhljivki Na lovu za zlomom, ki jo je prav tako prevedla Neža Kralj, sta v ospredju nekdanja sostanovalca v študentskem domu in najpametnejša študenta, kar jih je kdaj diplomiralo iz psihologije na univerzi Stanford. Kot nasprotnika se ponovno srečata v Quanticu v Virginiji. Gre za Roberta Hunterja, ki je postal vodja Enote za skrajno nasilne zločine pri losangeleški policiji ter Luciena Folterja, najmnožičnejšega in najnevarnejšega serijskega morilca, na kakršnega so v FBI kdaj naleteli.

Po treh letih in pol v samici je Lucienu končno uspelo pobegniti in ob tem je bil resnično jezen. "Zadnja tri leta in pol je mislil samo na maščevanje. Moški, ki ga je spravil za rešetke, mora plačati in trpeti. Ta oseba je ... Robert Hunter. Končno je prišel čas, da Lucien izvede svoj načrt," je citat, ki spremlja delo.

HUDOLIN O SMEHU RAPERJA ZLATKA

Pri založbi Beletrina so izdali posebno biografsko delo, v katerem je na samosvoj način priljubljenega raperja Zlatka bralcem predstavil pisatelj in pesnik Jurij Hudolin (1973). Zlatko, ki ima na Instagramu več kot 12.800 sledilcev, si v delu z Jurijem Hudolinom izmenjuje besedo - o Fužincu, ki ni primitivec. Iz geta, kjer so bolj kot ne na socialnem dnu živeli priseljenci, imigranti, brezdelneži, prestopniki in kriminalci, se je Zlatko z ljubeznijo do Ivana Cankarja, Jožeta Plečnika, slovenske kulture in jezika odlično vključil v družbo, ki Fužince potiska na obrobje. Knjiga z naslovom O smehu Zlatka Čordića pa ni le pobuda za smeh in uživanje v sproščenem branju, na kar nakazuje naslov, je tudi vir navdiha vsem, ki doživljajo podobne preizkušnje, kot jih opisuje avtor, in spodbuda za razmislek o našem sprejemanju "drugačnosti", je pisalo v najavi predstavitve dela v Fužinah minuli teden.