misliMed novostmi Celjske Mohorjeve nov pogled na Barbaro Celjsko
Ljubljana, 19. junija - Celjska Mohorjeva družba je predstavila monografijo slovaške zgodovinarke Daniele Dvoržakove z novim pogledom na srednjeveško vladarico Barbaro Celjsko. Z njo ji je po oceni založbe vrnila čast in ugled. Med novostmi sta tudi roman Hana češke pisateljice Alene Mornštajnove ter sedma knjiga zgodb o don Camillu in Pepponeju Giovannina Guareschija.
Barbara Celjska (1392-1451), soproga Sisigmunda Luksemburškega, je bila ogrska, rimsko-nemška in češka kraljica. Takoj po smrti ali že začasa življenja so nastala prva dela, ki so razširila njeno negativno podobo. V zgodovino se je tako zapisala s številnimi miti in legendami, kot črna kraljica ali nemška mesalina.
Daniela Dvoržakova je v monografiji, ki je izšla že v nemškem jeziku, popisala začetke in izvor negativnih pogledov nanjo. V knjigi z natančno analizo doslej nepoznanih zgodovinskih virov spremlja, kako se je ta podoba razširjala v takratni literaturi in v kasnejših zgodovinskih zapisih. S svojim raziskovanjem je popravila številne napake in nenatančnosti o njenem življenju, ki se že leta pojavljajo v strokovni literaturi.
Knjigo je prevedel profesor za slovaško književnost na oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete Andrej Rozman, ki je na predstavitvi povedal, da se je avtorica z Barbaro Celjsko ukvarjala približno 15 let in pri tem ugotovila, da je bilo vse, kar je bilo negativnega zapisanega o njej, plod njenih nasprotnikov in nasprotnikov Celjskih grofov.
V monografiji je najprej predstavila Celjske grofe in njihov vpliv na Ogrskem, nato pa Barbaro Celjsko, o kateri že snuje novo knjigo. Ugotovila je, da je bila najbolj izobražena vladarica v takratnem času, znala je več jezikov, naslanjala se je na srednje in nižje plemstvo. Avtorica, ki je po prevajalčevih besedah nov tip zgodovinarke, ki prav tako zna več jezikov in je pripravljena brskati po arhivih, jo je očistila negativnega predznaka in jo prikazala v pravi aristokratski luči ter s tem popravila marsikatero napako v zgodovinopisju.
O novih dognanjih Barbare Celjske bodo po napovedih ravnateljice Mohorjeve družbe Tanje Ozvatič jeseni v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravili simpozij, na katerem bo sodelovala tudi avtorica, RTV Slovenija pa o kraljici snema dokumentarni film.
Hana je tretji roman češke avtorice Alene Mornštajnove, zanj je lani prejela nagrado češka knjiga za najboljše prozno delo preteklega leta. Po besedah Tanje Ozvatič je neke vrste češka saga o češki judovski družini pred prvo svetovno vojno, tudi o holokavstu, o katerem pa ne pripoveduje kot o zgodovinski tragediji, ampak o njem spregovori "na robu".
Zgodba češke družine, postavljena v pisateljičin kraj Valašske Meziriči, je izpisana z dveh zornih kotov - prek nečakinje Mire in skrivnostne tete Hane. "Brez osredotočenosti na čas, preživet v koncentracijskem taborišču, smo priča neprizanesljivi grozi, ki pa jo je vredno prenesti, in boju z lastno krivdo, ki jo je povzročil nekdo drug," so zapisali pri založbi. Knjigo je prevedla Nives Vidrih.
Sedmo knjigo šaljivih dogodivščin duhovnika don Camilla in komunističnega župana Pepponeja, ki jih je pred pol stoletja ustvaril italijanski pisatelj Giovannino Guareschi in z njimi zaslovel po svetu, je prevedel Dean Rajčić. Od prejšnjih šestih knjig, ki so prav tako izšle pri Celjski Mohorjevi, se po njegovih besedah razlikujejo v tem, da protagonista ne ostaneta le v rodni Padski nižini, ampak ju pot vodi tudi v Rim in Rusijo. Njun odnos je brezčasen: čeprav sta si večna nasprotnika, si nista sovražnika, temveč najdeta skupni jezik.