Pred 200 leti se je rodil francoski skladatelj Jacques Offenbach

Offenbach (1819-1880) se je rodil v Kölnu kot sin kantorja tamkajšnje sinagoge. Leta 1833 je začel študirati violončelo na pariškem konservatoriju. Od leta 1834 je bil čelist, zasebno pa je študiral kompozicijo. Leta 1847 je sam financiral izvedbo svoje prve komične opere in leta 1855 odprl lastno gledališče Bouffes-Parisiens.

Najprej je komponiral komično parodistične opere buffe in enodejanke "bouffonneries" za svoje gledališče, enodejanke je pisal tudi pozneje. Mednarodni sloves sta mu prinesli šele celovečerni opereti, antični parodiji Orfej v podzemlju in Lepa Helena. V naslednjih dveh operetah Pariško življenje in Nadvojvodinja Gerolsteinska je prešel od antične k sodobni parodiji in satiri.

V svoja dela je vključeval sodobne plese, denimo kankan, četvorko, valček in galop, ter sestavne dele opere, kot na primer uverturo, arije, zbore in instrumentalne ansamble. Nekaj njegovih operet in enodejank si je zagotovilo trajno mesto na sporedih glasbenih gledališč, predvsem zaradi izvirne, duhovite glasbe, pa tudi zaradi domišljenih parodij: v slednjih je neprikrito grajal politične in družbene razmere drugega cesarstva v času Napoleona III.

Leta 1962, ko je moral zaradi finančnih težav zapustiti svoje pariško gledališče, je odšel na Dunaj. Tam so do leta 1858 z velikim uspehom redno uprizarjali njegove enodejanke, ki jih je pevec, igralec in tekstopisec Johann Nestroy prevajal v nemščino. Po senzacionalnem uspehu operete Orfej v podzemlju je Dunaj za dve desetletji postal "Offenbachovo mesto".

Offenbacha je vselej privlačila opera, zato si je prizadeval, da bi se vsaj z enim delom te zvrsti trajno vpisal v zgodovino glasbe. Leta 1860 so v Opera-Comique neuspešno izvedli njegovo opero Barcouf, pa tudi poznejši operi Renske vile in Snežna kepa nista doživeli ugodnega odziva. Tik pred smrtjo je začel komponirati Hoffmannove pripovedke.

Te sodijo v vrsto najbolj popularnih opernih del, vendar pa Offenbach opere ni dokončal. Praizvedbo je omogočil njegov prijatelj Ernest Guiraud, ki je orkestriral fragmentarno partituro, pri čemer je na podlagi zbranih osnutkov na mestih, ki jih Offenbach ni dokončal, vključil še fragmente iz skladateljevih zgodnejših del, med drugimi tudi znano barkarolo iz opere Renske vile in še nekaj melodij iz iste opere, nekaj mest pa je tudi sam dokomponiral. Hoffmannove pripovedke so krstno izvedli v Opera-Comique v Guiraudovi verziji februarja 1881.

V mariborskem Narodnem gledališču so Hoffmannove pripovedke nazadnje na oder postavili v sezoni 2011/2012, v SNG Opera in balet Ljubljana pa v sezoni 2018/19. V sezoni 2015/16 so v ljubljanski operno-baletni hiši na oder postavili tudi njegovo opereto Orfej v peklu.