Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

GABRIELA BABNIK Z NOVIM ROMANOM TRI SMRTI

Pisateljica Gabriela Babnik je pri založbi Beletrina izdala svoj najnovejši roman Tri smrti, ki se navezuje na knjigo Marie N'Diaye Tri močne ženske. Na nedavni predstavitvi v Drama Kavarni je Gabriela Babnik povedala, da jo je pri pisanju dela "fascinirala prisotnost mrtvih v življenju živih". V prvem delu bralec spozna glas Afričanke, Mame, katere brat se, ko jim umre mati, vrne iz Evrope. Drugi del pripoveduje o Idi, katere oče, nekdanji dopisnik za Afriko in Bližnji vzhod, je v Ouagadougouju v Burkini Faso naredil samomor. Tretji del, ki je prepleten s prvima zgodbama, je fikcijska biografija Mariam Sankara, vdove po Thomasu Sankari, katerega truplo je bilo pred več kot 30 leti vrženo na smetišče.

"Vse tri zgodbe tematizirajo različne tipe migracij, torej vrnitev iz Evrope v Afriko. Skozi roman sledimo niti smrti in mrtvim v življenju tistih, ki so preživeli. Prav tako pa je tematiziran rasistični odnos do temnopoltega moškega v evropskem okolju, kolaps slovenske medijske krajine od 90. let dalje, ter ženske v revolucionarnih časih kot tudi rivalstvo med ljubeznijo in politiko," piše na spletni strani založbe. Gabriela Babnik je pisateljica in kritičarka, specialistka za afriško književnost, ki jo prevaja in o kateri piše. Za roman Koža iz bombaža je prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec, za roman Sušna doba pa evropsko nagrado za književnost.

KAKO NARAVA KREPI TELO IN DUHA

Knjiga Z gozdom do sreče in zdravja s podnaslovom Kako narava krepi telo in duha je napisal izredni profesor na Medicinski univerzi Nippon v Tokiu in eden vodilnih strokovnjakov na svetu za gozdno kopanje Qing Li. Šinrin-joku ali gozdno kopanje je preživljanje časa v gozdu za boljše zdravje, srečo in občutek spokojnosti. Že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se ponovno povežemo z naravo - od čuječnega sprehajanja v gozdu do oddiha v bližnjem parku in bosonoge hoje po travi, so zapisali pri založbi.

Qing Li je z raziskavami dokazal, kako na nas vpliva bližina dreves; tudi če si zgolj napolnimo dom z rastlinami ali v razpršilnik dodamo eterična olja dreves, lahko občutimo pozitivne posledice: nižji krvni tlak, ublažen občutek stresa, večjo vitalnost in okrepljen imunski sistem. "Vsi vemo, kako dobro se počutimo, kadar smo v naravi.(...) Čas, preživet v naravi, nam izboljša razpoloženje, nam vrne energijo in vitalnost ter nas poživi in pomladi," je zapisal avtor.

PRIPOVED O USTVARJANJU MEDSEBOJNIH ODNOSOV

Nova slaščičarna Evforbija je nadaljevanje priljubljenega mladinskega romana Gospodična Evforbija, za katerega je Luigi Ballerini, zdravnik in psihoanalitik, prejel italijansko Andersenovo nagrado za otroke med 9. in 12. letom starosti. Vendar pa to ni le pripoved o ustvarjanju slaščic ali parfumov, ampak predvsem o ustvarjanju medsebojnih odnosov v družini, med sosedi, med vrstniki, so zapisali pri založbi.

Gospodična Evforbija se vrača s križarjenja. Organizirali so ji ga njeni zvesti učenci, potem ko so mestne oblasti njen prvi lokal zaprle, da bi tam zgradili novi nakupovalni center. Evforbija pa ni vajena brezdelja, zato tudi na počitnicah razmišlja samo o novih načrtih, zlasti o svoji novi slaščičarni, ki jo med njeno odsotnostjo prenavljajo po Evforbijinih natančnih zamislih. Na križarjenju splete tudi pomembne vezi - poznanstvo z mojstrom parfumerije Evgenom ji odpre povsem nova obzorja tudi glede priprave slaščic po meri. Tudi prijateljske vezi med že starimi prijatelji in znanci se poglobijo.

TANDEM DONALDSON-SCHEFFLER TOKRAT S SLIKANICO MIŠJI RAZBOJNIK

Pisateljica Julia Donaldson in ilustrator Axel Scheffler, avtorja priljubljenih slikanic Zverjasec, Zverjašček, Bi se gnetli na tej metli?, Mamica, kje si?,itd.,sta ustvarila tudi zabavno slikanico o cestnem razbojniku, ki krade piškote in grozi. A pogum in pravičnost premagata še tako hude ovire. Julia Donaldson se je s to zgodbo v rimah poklonila angleškemu pesniku Alfredu Noyesu in njegovi legendarni pesmi The Highwa. "Pazite se mišjega razbojnika. Ukradel vam bo hrano...in srce," so zapisali pri Mladinski knjigi. Za svež prevod slikanice je poskrbela Nina Dekleva, knjigi pa je priložen tudi DVD z istoimenskim animiranim filmom.