misliPred 130 leti se je rodila ruska pesnica Ana Ahmatova
Sankt Peterburg, 23. junija - Na današnji dan pred 130 leti se je rodila ena najbolj priznanih ruskih modernističnih pesnic Ana Andrejevna Ahmatova. Sprva je pisala ljubezensko poezijo, pogosto žalostno in zagrenjeno, po oktobrski revoluciji pa je ustvarjala poglobljeno in razmišljujočo liriko, v kateri je tudi veliko religioznih in vizionarskih elementov.
Rodila se je blizu Odese kot hči častnika trgovske mornarice v "srebrnem obdobju" ruske poezije, pred oktobrsko revolucijo. Šolala se je v Sankt Peterburgu in Kijevu ter se poročila s pesnikom Nikolajem Gumiljovom, ki so ga po revoluciji ustrelili kot "sovražnika države". Njen sin Lev Gumiljov je bil večkrat zaprt.
Kot piše v velikem biografskem leksikonu Osebnosti, je bila pred revolucijo predstavnica akmeizma, ruskega pesniškega izraznega sloga, ki je po letu 1912 v nasprotju s simbolizmom skušal predstaviti realni svet, kasneje pa se je razvila v lirsko pesnico. Njene pesmi so bile v takratni Sovjetski zvezi prepovedane.
Med pomembnejšimi deli so zbirke Večer, Bela jata, Anno Domini MCMXXI, Iz šestih knjig in Bek časa, pesnitev Rekviem, lirični cikel Iva ter Pesnitev brez junaka. V Rekviemu je postavila spomenik vsem ruskim materam, ki so obupane trepetale za svoje sinove, zaprte v kazenskih taboriščih. Iz drugega njenega velikega dela, Pesnitev brez junaka, pa vejejo podobe, razpoloženja in zvoki Leningrada, današnjega Sankt Peterburga, ki je bil več desetletij njen dom.
Pesnica se je uprla Stalinu, dolga leta preživela v samoti, njena dela so bila strogo cenzurirana. Trpela je in preživela, medtem ko so bili njeni najdražji obsojeni na smrt ali poslani v gulage. Šele leta 1953, po Stalinovi smrti, so se njene pesmi počasi začele vračati k bralcem. Sledilo je splošno priznanje. Leta 1964 je dobila prestižno mednarodno literarno nagrado Etna Taormina, leto kasneje pa je na univerzi v Oxfordu prejela častni doktorat iz literature. Umrla je 5. marca 1966.
Sama je večkrat dejala, da je pesnik človek, kateremu nihče ne more ničesar vzeti in mu zato tudi nihče ne more ničesar dati.