Slovenija 2.7.2019 20:12

Unescovo priznanje za projekt Ljubljanica

Ljubljana, 2. julija - Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je projektu Ljubljanica podelila znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino, poroča MMC RTVS. Posebna čast je doletela tudi arheologa Andreja Gasparija, ki so ga izvolili v posvetovalno telo konvencije o varovanju podvodne kulturne dediščine.

Ljubljana. Reka Ljubljanica Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana.
Reka Ljubljanica
Foto: Nebojša Tejić/STA

Na junijskem zasedanju držav pogodbenic konvencije o varovanju podvodne kulturne dediščine v Parizu so po poročanju MMC Radiotelevizije Slovenija (RTVS) slovenskemu delovanju in prizadevanju na tem področju namenili dve pomembni mednarodni priznanji.

Projektu Ljubljanica so podelili znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino. "Celovitost projekta, ki je vključeval zaščitne podvodne raziskave, konservacijo in prezentacijo deblaka iz 2. stoletja pr. n. št., sanacijo rečnih brežin, monitoringe, analize in dokumentiranje rečnega dna in depozitorija za moker les ter vzpostavitev razstavišča Moja Ljubljanica na Vrhniki, je bila na mednarodnih srečanjih že večkrat izpostavljena kot primer dobre prakse s področja kulturne dediščine," piše MMC.

Projekt Ljubljanica, ki ga sofinancira finančni mehanizem EGP, je v letih 2014-2016 v partnerstvu z Občino Vrhnika, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani ter domačimi in mednarodnimi strokovnjaki zasnovala in strokovno vodila Irena Šinkovec iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Ljubljanica sicer spada med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji in je bila leta 2003 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, kot piše MMC pa naj bi bila v načrtu tudi njena kandidatura za prestižni seznam naravne in kulturne dediščine.

Arheolog Andrej Gaspari pa je bil medtem z večinsko podporo glasov članic izvoljen v znanstveno-tehnično posvetovalno telo konvencije. Gaspari, ki je med drugim predstojnik oddelka za arheologijo na ljubljanski filozofski fakulteti, je s svojim znanstveno raziskovalnim delom, delovanjem na področju zakonodaje in mednarodnim udejstvovanjem postavil temelje sodobne slovenske podvodne arheologije ter prispeval k širjenju načel konvencije doma in v mednarodnem prostoru, še piše spletni medij.