Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

OB DESETLETNICI BALLARDOVE SMRTI PRI KUD POLICE DUBOVE TRIJE NJEGOVI ROMANI

Pri založbi KUD Police Dubove sta ob 10. obletnici smrti slovitega britanskega pisca spekulativne fantastike J. G. Ballarda, ki je bila 19. aprila, izšla njegova distopična romana Stolpnica in Potopljeni svet, pri založbi pa napovedujejo, da bodo 15. novembra, na Ballardov rojstni dan, izdali še prevod njegovega romana Kristalni svet.

Ballard (1930-2009) se je v romanu Stolpnica (1975), ki ga je poslovenil Iztok Osojnik, spopadel z vprašanjem, kako razvoj sodobne tehnologije in nadstandardni življenjski pogoji vplivajo na življenje posameznika in skupnost. "Zgodba je preprosta, toda nikakor plitka. Nasprotno, z metaforo življenja v hipermoderni stolpnici Ballardu uspe opozoriti na temno, skrito resnico, ki pripelje do degeneracije in razpada sicer dobro zamišljenega projekta," je o romanu zapisal prevajalec. Roman je doživel različne interpretacije, po morda najradikalnejši pa je stolpnica metafora za tri nivoje človekove osebnosti: najnižja nadstropja naj bi bila nezavedno, prebivalci stolpnice, Laing, tekstopiska in filmar, naj bi predstavljali ego, najvišja nadstropja pa superego.

Po Osojnikovih besedah je Ballard na izviren način prikazal probleme, s katerimi se sodobni človek srečuje v visoko tehniziranem in le na videz udobnem okolju, ki nevarno zanemarja nevidne, globlje vidike človekove narave.

V slovenščini je prvič mogoče prebirati tudi Ballardov roman Potopljeni svet (1962), katerega dogajanje je postavljeno v postapokaliptično prihodnost, potem ko so se zaradi globalnega segrevanja stalili ledeniki, mesto pa je preplavila voda, ki je ustvarila svet omamno lepih, toda za življenje neprimernih močvirnih lagun.

"Zdesetkano človeštvo je zbežalo na sever, v nadrealistični, v prelestnih barvah prelivajoči se pokrajini pa še vztrajajo Robert Kerans, biolog in vodja plavajoče postaje za raziskavo novonastale vsepreraščajoče flore in ponovno obujene favne, njegov pomočnik Alan Bodkin, polkovnik Riggs s svojimi vojaki ter ekscentrična lepotica Beatrice Dahl. Kot v eksperimentalnem laboratoriju spremljamo, kako spremenjeno in še vedno spreminjajoče se okolje preobraža tudi junake. Pisatelj raziskuje vplive okoljske katastrofe in ekstremnih življenjskih razmer na človeško duševnost in medčloveške odnose," je vsebino dela povzela prevajalka Petra Meterc.

PAASILINNA TOKRAT Z NAJBOLJŠO VASJO NA SVETU

Pri Mladinski knjigi je v prevodu Julije Potrč Šavli izšel roman priljubljenega finskega pisatelja Arta Paasilinne (1942-2018) Najboljša vas na svetu. V njem je pisatelj postavil ogledalo potrošniški družbi in posledicam nebrzdanega kapitalizma. "Roman se dogaja v 21. stoletju, ko povsod na Zemlji zavlada kaos, le globoko v osrčju gozda vzhodne Finske leži nenavadna oaza miru in blagostanja. Tu je nekaj dobrovoljnih posebnežev ustanovilo vaško skupnost, uvedlo samooskrbo in se vrnilo k preprostemu načinu življenja svojih prednikov," so vsebino povzeli pri založbi.

Lani preminuli Paasilinna se je rodil v Kittilaju na Finskem, v arktični Laponiji, in postal eden najuspešnejših finskih pisateljev. Za svoja dela je prejel več finskih in mednarodnih literarnih nagrad, veliko njegovih romanov je bilo predelanih v filme in gledališke igre. Izjemno priljubljen je tudi med slovenskimi bralci, ki med drugim lahko prebirajo njegova dela Zajčje leto, Očarljivi skupinski samomor, Tuleči mlinar in Ladjar z lepimi stopali.

PRI BELETRINI DUHOVNO VODSTVO V SLOVENIJI NEKOČ IN DANES

Marko Hren je v delo Duhovno vodstvo v Sloveniji nekoč in danes (založba Beletrina) zlil svoje izkušnje z duhovnostjo doma in v svetu. Avtor je pristaš transverzalne duhovnosti, ki spričo izgube stika z izvirnimi naravoverskimi kozmologijami pri evropskih narodih iskalcem resnice o sebi in svetu pomaga odkriti svoj in skupnostni sveti hram. Hren problematizira učinke kolonialnega refleksa, ki so vzpostavili prevladujočo kulturo plenilstva in še vedno stojijo na poti udejanjanju politik trajnostnega razvoja. Razkriva izvorni pomen besed in geografske točke posebnega pomena v tradicionalnem naravoverju ter napoveduje prenovo duhovnosti v Sloveniji. Po besedah Borisa A. Novaka delo Duhovno vodstvo v Sloveniji nekoč in danes predstavlja "celostno podobo našega raztrganega sveta", gre "za globinski vpogled v preteklost, kritičen pogled na sedanjost in vizijo prihodnosti".

Hren (1959) je eden osrednjih akterjev demokratične opozicije v času osamosvajanja Slovenije, ustanovni direktor Mirovnega inštituta in pobudnik konverzije vojašnice na Metelkovi v kulturni center. Je tudi dolgoletni urednik Vodnarjevega lista, prvega glasnika duhovnih gibanj v Sloveniji, pobudnik in soustanovitelj prve etične trgovine v jugovzhodni Evropi 3Muhe ter ustanovitelj in vodja Svetovnonazorske kozmološke skupnosti UPASANA Sanjava prostost duha.