SAZU članstvo pomladila s skladateljico Nino Šenk

"Sprejem v SAZU je zame velika čast. Hvaležna sem članom akademije, da so kljub moji 'mladosti' opazili dosežke in aktivno vpletenost v dogajanje na področju sodobne glasbe v Sloveniji. Občutek, da je tvoje delo cenjeno, je zelo lep," je trenutno najmlajša članica SAZU zapisala za STA

Dodala je: "Nisem pa le počaščena, v članstvu vidim veliko spodbudo za aktivno udejstvovanje tudi v prihodnje, za promocijo in širjenje zanimanja za slovensko sodobno glasbo ter odgovornost, da opozarjam na problematiko in za iskanje rešitev."

V okviru SAZU delujejo znanstveniki in umetniki, ki so bili zaradi posebnih dosežkov izvoljeni za njene člane. Mnogi med njimi so vodilni znanstveniki ali raziskovalci v programih slovenskih raziskovalnih ustanov in univerz pa tudi univerz in akademskih ustanov v tujini, piše na spletni strani SAZU.

SAZU ima častne, redne, izredne in dopisne člane. Zakon o SAZU njihovo število omejuje na največ 60 rednih in 30 izrednih ter 90 dopisnih članov, pri čemer se omejitev nanaša na člane, mlajše od 75 let. Kot so povedali za STA, je trenutno 71 rednih ter 25 izrednih članic in članov. Povprečna starost vseh rednih, izrednih in dopisnih članov je 75,45 leta.

Rednih in izrednih članic je zgolj devet, kar je deset odstotkov. V razredu umetnosti ni nobene redne članice. Nina Šenk je edina izredna članica, medtem ko je Maja Haderlap edina dopisna članica. Nina Šenk je tudi prva med slovenskimi skladateljicami, ki je postala izredna članica SAZU. Med glasbeniki sta redna člana skladatelj in dirigent Lojze Lebič ter skladatelj Janez Matičič, izredni član je skladatelj in klarinetist Uroš Rojko.

Volitve novih članov SAZU so vsako drugo leto na volilni skupščini. Kot piše v statutu SAZU, kandidiranje za člane SAZU poteka na osnovi predlogov ali pobud. Predlog za izvolitev rednega, izrednega ali dopisnega člana pa lahko dajo predsedstvo SAZU, razredi SAZU ali najmanj trije redni člani. Pobudo za izvolitev pa lahko dajo razredi za kandidate s področja znanosti ali umetnosti drugih razredov in jo posredujejo ustreznemu razredu. Ta jo lahko zavrne ali pa jo posreduje predsedstvu SAZU kot svoj predlog. Naziv akademik ali akademikinja imajo samo redni člani in članice.

Znanstvena in umetnostna dejavnost SAZU se izvaja v šestih razredih. Na junijski skupščini SAZU je bilo za nove izredne člane izvoljenih devet, za dopisne člane pa 11 uglednih imen iz sveta znanosti in umetnosti. V razred za umetnost, ki ima zdaj 20 članov, sta bila poleg Nine Šenk na novo sprejeta še kipar Mirko Bratuša in pesnik Milan Jesih.

V razred za zgodovinske in družbene vede sta bila izvoljena zgodovinar Peter Vodopivec ter pravnik in pravni zgodovinar Janez Kranjc, v razred za filološke in literarne vede profesor za angleško in ameriško književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti Igor Maver in profesorica za slovenski knjižni jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti Andreja Žele, v razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede biokemik Roman Jerala in v razred za naravoslovne vede Hojka Kraigher.

Rednim in izrednim članom SAZU, državljanom RS s stalnim bivališčem v Sloveniji, pripada stalna mesečna nagrada. Kot določa statut, rednim članom pripada nagrada v višini 100 odstotkov, izrednim članom pa 60 odstotkov povprečne bruto plače zaposlenih delavcev v RS za obdobje zadnjih treh mesecev. Članstvo SAZU preneha s smrtjo ali z odpovedjo članstvu.

Razredi, ki so nosilci nalog SAZU, obravnavajo temeljna vprašanja ustreznih znanstvenih oziroma umetnostnih disciplin, podajajo predloge in mnenja o stanju in programih razvoja znanosti oziroma umetnosti, organizirajo razprave, posvetovanja, predavanja in razstave, skrbijo za publikacije in izvajajo še druge naloge v skladu z zakonom o SAZU, statutom ter sklepi skupščine in predsedstva.