Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ZGODBE ŠTIRIH ŽENSK O ZLORABAH V KNJIGI SAMA SI SI KRIVA

Novinarka Gordana Stojiljković je v knjigi Sama si si kriva (Mladinska knjiga) zbrala zgodbe Alenke, Simone, Nine in Monice, ki so živele v svetu, polnem zlorab, nasilja in trenutkov, ki mejijo na blaznost. "Njihove življenjske zgodbe se berejo kakor grozljivka, v kateri napetost ne popusti - le da so resnične. Njim je uspelo izstopiti iz začaranega kroga in zaživeti na novo, mirneje, v lepšem svetu. Vendar se v krogu nasilja še vedno vrti marsikdo. Nasilje ne izbira, lahko se zgodi vsakomur od nas," so o knjigi zapisali pri založbi.

Spremno besedo k delu je prispevala Zvezdana Mlakar. "Viharji v glavi so odločitve, da greš do konca, do dna sebe, in verjameš, da se na dnu ne da drugače, kot da se od tam poženeš gor in ven. Nič drugega ni važno, kot da si upaš živeti. Upaš pisati, upaš brati, upaš slišati, upaš videti," je zapisala priljubljena voditeljica in igralka. Avtorica knjige Gordana Stojiljković pa je v pogovoru za siol.net dejala: "Bralec potrebuje informacije, kako je mogoče težko situacijo rešiti. Če se mu dogaja nekaj podobnega, mora vedeti, da obstaja izhod iz tega in kje lahko poišče pomoč."

LAINŠČEK S KRIMINALNIM ROMANOM ZADOŠČENJE

Pri založbi Litera je v zbirki Žanr izšel kriminalni roman Ferija Lainščka, naslovljen Zadoščenje. Urednik Orlando Uršič je roman pospremil med bralce z vprašanjem: "Na kaj naj se opre inšpektor Kosmas Schwaz, ko ima pred seboj truplo, nima pa nikakršne oprijemljive medicinske razlage za vzrok smrti?" Gre namreč za kriminalni roman, ki mu lahko pripišemo tudi prvine psihološkega trilerja in fantastike. Ob zgodbi dekleta, ki je v času nedolžnosti žrtev spolnega nasilja, lahko spremljamo tudi zgodbo kriminalistov, ki se v preiskavi soočijo z demoničnimi silami in nekaterimi pojavi paranormalnega.

Pisatelj Lainšček pa je ob izidu romana dejal: "Vsekakor gre za žanrsko zasnovano delo z neobičajno vsebino. Zgodba o deklici, ki sproži dejavnost astralnih sil, mi je sicer znana že od leta 1992, ko sem jo deloma opisal v romanu Astralni niz. Vmes je preteklo celih 27 let. O fenomenu sem medtem izvedel veliko več, a naloga preiskovalcev je morda ravno zaradi tega postajala še težja. Veselim se bralcev, ki si želijo in upajo z mojimi junaki stopiti v neznano..."

NADA KAVČIČ SE PREDSTAVLJA S PESNIŠKIM PRVENCEM UHO IN SENCA

Knjižna bera založbe LUD Šerpa je bogatejša za pesniški prvenec Uho in senca mlade avtorice Nade Kavčič (1991). Kot je presodila Laura Repovš, se bralec v zbirki sreča s pesniško govorico, ki je skrajno občutljiva in tiha, hkrati pa neuničljiva in prodorna. "Postavlja nas pred svet, ki rani in ki je sam razrušen v rano, in pred tujost do tega sveta, do bližine drugega, pred tujost sebe do sebe. Pesnica zato sprejme za svojega prostor izgnanstva, onkraj vsake povezanosti; prav tam pa je tudi dom pesniškega jezika: kraj skrajne odprtosti in neizogibne, neizprosne svobode. Temeljno vprašanje torej je, kako vzdržati prhutanje kot ptica v steni sluha, kako vzdržati petje v ognju med ruševinami do te mere, da to ni več vprašanje, temveč le še odgovor," je med drugim zapisala Laura Repovš.

OGOREVC SPRAŠUJE: ČLOVEK, KAM GREŠ?

Pri založbi Primus je izšlo delo priznanega bioterapevta in pisatelja Marjana Ogorevca Človek, kam greš? V svoji enajsti, po zapisu založbe najintimnejši knjigi, je Ogorevc bralkam in bralcem ponudil priložnost globljega spoznanja njihovih lastnih notranjih svetov. Knjigo spremlja citat: "Spoznaj samega sebe in spoznal boš svet."

"Po vsej verjetnosti je tudi v času, v katerem živimo, nastalo stanje, ko potrebujemo pomoč, da bi se rešili pat pozicije in zastoja v razvoju zavesti, v nekaterih primerih celo nižanja zavesti, kar povzroča vojne, lakoto, brezup, strah pred preživetjem. Na prvi pogled se ne zdi tako, saj imamo lažno predstavo, da smo vse bolj razviti ter da ekonomski in tehnološki napredek pomenita tudi dvig zavesti. Zavedanje se povečuje, zavest pa ne. Razliko med obema bom podrobneje razložil v knjigi, ki je pred vami," je ob delu zapisal Ogorevc.