Na hitro prelistano 24.8.2019 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 24. avgusta - Pri Slovenski matici so izdali pesniško zbirko Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer, pri Mladinski knjigi pa kriminalni roman Smrtonosna belina Roberta Galbraitha, vzdevkom pisateljice J. K. Rowling. Založba Zala je izdala slikanico Dianne Hofmeyr in Pieta Groblerja z naslovom Gosli, goslice, tri-li-li.

Ljubljana. Pri Mladinski knjigi so izdali kriminalni roman Smrtonosna belina Roberta Galbraitha. Foto: STA

Ljubljana.
Pri Mladinski knjigi so izdali kriminalni roman Smrtonosna belina Roberta Galbraitha.
Foto: STA

Ljubljana. Založba Zala je izdala slikanico Dianne Hofmeyr in Pieta Groblerja z naslovom Gosli, goslice, tri-li-li. Foto: STA

Ljubljana.
Založba Zala je izdala slikanico Dianne Hofmeyr in Pieta Groblerja z naslovom Gosli, goslice, tri-li-li.
Foto: STA

Ljubljana. Pri Slovenski matici so izdali pesniško zbirko Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer. Foto: STA

Ljubljana.
Pri Slovenski matici so izdali pesniško zbirko Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer.
Foto: STA

POGOVORI Z NIKOMER - PESMI IZPOD PERESA BRANETA SENEGAČNIKA

Pogovori z nikomer prinašajo pesmi Braneta Senegačnika, ki je doslej izdal pet pesniških zbirk: Tišine, Arie antiche, Dvojni čas, Ptica iz črnih zvezd, Na temnem pragu upa in Srčni grb. Kot piše na zavihku Pogovorov z nikomer, je knjigi zbrana lirična poezija, ki nastaja tedaj, kadar zmanjka besed, ker je to, kar doživljamo, pregosto, preživo, pregloboko. Takrat iz doživljanja samega vzniknejo velika, največja vprašanja: o izvoru, o ljubezni, o smrti, o smislu. "Mogoče se nikjer drugje ne počutimo tako neprestopno sami kot ob teh vprašanjih in nikjer ne čutimo globlje potrebe po pogovoru. Tak pogovor, v katerem gre do konca zares, je lirična poezija: njene besede so izrečene v tišino, iz katere so prišle," piše na zavihku. Avtor spremne besede Alen Širca je med drugim zapisal, da naj bo "razlagalec predvsem bralec". To, kar se v pesmi v izkušnji budnega branja podarja, ni ta ali oni motiv, misel podoba, niti ne vsota delov, ampak celota dela, ki ima tako tudi duhovne razsežnosti, razmišlja Širca.

Brane Senegačnik (1966) je doktoriral iz klasične filologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi zaposlen. Študijsko se je izpopolnjeval na Inštitutu za klasično filologijo v Salzburgu. Glavno področje njegovega znanstvenega raziskovanja je grška dramatika, še posebej tragedija, ukvarja se tudi z recepcijo antične poezije v sodobnem času, ontologijo poezije, grško liriko in pozno stoiško filozofijo. Je avtor več prevodov iz grške, rimske in renesančne književnosti. Za prevod Senekovega Ojdipa je leta 2012 prejel Sovretovo nagrado. Je tudi pesnik, esejist in publicist. Bil je zadnji glavni urednik Nove revije.

SMRTONOSNA BELINA - ČETRTA KNJIGA DETEKTIVSKE SERIJE S CORMORANOM STRIKOM

Smrtonosna belina je četrta knjiga detektivske serije o Cormoranu Striku izpod peresa Roberta Galbraitha, pod čigar imenom se skriva slovita pisateljica J. K. Rowling. Roman se začne, ko pride mladi Billy po pomoč k Cormoranu Striku, da bi mu pomagal razvozlati zločin, ki ga je videl v otroštvu. Čeprav ima Billy duševne težave in se spomni bolj malo podrobnosti, verjame njegovi pripovedi. Toda še preden mu zastavi dodatna vprašanja, fant zbeži. Strike in Robin, ki je od pomočnice napredovala v družabnico, se odpravita raziskovat. Pot ju vodi po stranskih londonskih ulicah, v parlament in na podeželsko posestvo.

Roman Klic kukavice, podpisanega z Robert Galbraith, so ob izidu leta 2013 zelo dobro sprejeli tako kritiki kot bralci in se je hitro prebil na lestvice najbolj branih in prodajanih knjig. Kriminalki s simpatičnima likoma detektiva Cormorana Strika in njegove pomočnice Robin Ellacott sta sledila še prav tako uspešna Sviloprejka in Po poti zla. Vsi trije romani so dobili tudi televizijsko priredbo, nanizanko C. B. Strike.

GOSLI, GOSLICE, TRI-LI-LI - SLIKANICA Z JUŽNOAFRIŠKO PRIPOVEDKO

Slikanica Gosli, goslice, tri-li-li - prinaša razposajeno, veselo in nabrito južnoafriško zgodbo pripovedovalke Dianne Hofmeyr in Pieta Groblerja, ki se podpisujeta tudi pod slikanico Ime čarobnega drevesa, ki je prav tako na voljo slovenskim mladim bralcem. Zgodbo za tokratno slikanico je navdihnila zgodba Opičje gosli, ki jo je napisal James A. Honey in jo leta 1910 izdal v zbirki Južnoafriških ljudskih povesti. Njene korenine segajo v ustno izročilo Sanijev (Grmičarjev). Besedilo slikanice je prevedla Mateja Sužnik.