Za začetek Dnevov poezije in vina razmislek o dvojnem obrazu Evrope in (so)odgovornosti

Po mnenju Trojanowa Evropa govori kot doktor Jekyll in ravna kot gospod Hyde, kot je Robert Louis Stevenson v istoimenski knjigi prek resničnega moškega s konca 18. stoletja, ki je podnevi izpolnjeval mizarska naročila, ponoči pa ropal domove svojih strank, opisal "vznemirljivo človeško lastnost" - dvoličnost oziroma razcepljeno osebnost. Če to velja za posameznika, po pisateljevem mnenju velja tudi za celotne družbe.

Za ponazoritev je lanskoletni vileniški nagrajenec navedel Nigerijo, od koder prihajajo e-sporočila, ki naklepajo denarne prevare. Evropejci o tem govorijo "napol ogorčeno, napol s posmehom", redkeje pa govorijo o naslovnikih teh prevar, ki "večinoma veljajo za žrtve, čeprav so pravzaprav sostorilci", ker nakradeni denar prej ali slej pristane pri nas.

Kot državljani Evrope bi se po njegovem mnenju morali ozreti vase in "pozabavati z lastno shizofrenijo: zahtevamo dobro vlado in obenem peremo umazani denar".

Trojanow je izpostavil tudi Libijo in tamkajšnje nasilje nad begunci. Vodstvo EU proti temu ni naredilo ničesar, a bi lahko marsikaj, kajti dogajanje v Libiji "ni le toleriranje, temveč stvar neposrednega financiranja EU".

Čeprav evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, pa po literatovih besedah ravnajo kot gospod Hyde. Mednarodne institucije preprečujejo preureditev globaliziranega ekonomskega in finančnega sistema, ki bi ga povezali s človekovimi pravicami. Izjalovila so se prizadevanja globalnega juga po sprejemu v mednarodno komisijo za davčno politiko, kar bi pomenilo pot za povečanje fiskalnih možnosti revnejših držav.

Odpisovanja davkov najrevnejšim se ne upošteva več, niti kmetijskih poročil o potrebi po trajnostnih ekoloških načinih pridelave hrane, saj "EU in najmogočnejše države članice še naprej forsirajo gradnjo industrijskega poljedelstva z neomejeno uporabo gnojil, pesticidov in licenciranimi industrijskimi sadikami".

"Ko gre za denar, za 'naše blagostanje', dvigne gospod Hyde svojo odurno glavo in sabotira boj za človeško dostojanstvo in lepo življenje vseh," je poudaril Trojanow in spomnil, da se omenjena zgodba slabo konča.

A nekaj upanja po njegovem mnenju ostaja. Če je bilo suženjstvo konec 18. stoletja nekaj tako samoumevnega, kot so danes kontejnerski ladijski prevozi, ker je pomenilo delovna mesta, omogočalo ogromne zaslužke, zagotavljalo potrošne dobrine in bilo torej upravičeno, je bilo po polstoletnem političnem boju v Evropi nazadnje odpravljeno.

Pismo, ki ga je Trojanow v nemščini prvič prebral prav na Ptuju, je bilo po besedah vodje festivala Aleša Štegra objavljeno v številnih uglednih evropskih medijih, prejeli so ga tudi poslanci Evropskega parlamenta ter člani Sveta Evrope in Evropske komisije.

Odprto pismo Evropi so na festivalu uvedli leta 2017 "iz poskusa dati pesnikom glas, ki seže onkraj ljubiteljskih krogov". V ta namen po Štegrovih besedah povabijo vidne intelektualce, da nagovorijo državljane k pogovoru o tem, "kar nas žene v težave".

Svoje razmišljanje bo Trojanow nadalje razdelal v petek. Nocoj pa je bilo na programu tudi že prvo večerno branje poezije. Predstavili so se Jan Wagner iz Nemčije in Glorjana Veber iz Slovenije ter letošnja osrednja gosta, Radmila Lazić iz Srbije in Bei Dao s Kitajske, ki ju bo mogoče podrobneje spoznati v četrtek.