Badjurova nagrada za življenjsko delo Andreju Zdraviču

Komisijo za Badjurovo nagrado so sestavljali predsednica Varja Močnik ter člani Karpo Godina, Dušan Moravec, Aleš Pavlin in Olga Toni, so sporočili s FSF. Varja Močnik je v utemeljitvi nagrade zapisala, da so Zdravičevi filmi kompleksne umetnine, "a kljub temu avtor svojega procesa dela in snovi obravnave ne mistificira".

Prav zato imajo po besedah predsednice žirije filmi letošnjega Badjurovega nagrajenca neverjetno moč, da vsakemu gledalcu ponudijo lastno umetniško izkušnjo. "Zaradi razloga, zakaj nastanejo, načina, na katerega nastanejo, in direktnosti, s katero delujejo na gledalca, so filmi Andreja Zdraviča filmi v najčistejšem pomenu besede," je zapisala.

Predsednica komisije je presodila, da je Zdravičev umetniški opus pravzaprav sklenjena celota, "saj kljub temu, da se v njem menjajo predmeti obravnave, načini obravnave in nenazadnje tehnologija snemanja, odseva nek določeni pogled na svet, avtorjevo posebno senzibilnost, ki nam z zvočno-vizualnimi impulzi na filmu venomer predstavlja utripanje ali ritem življenja (najsibo narave, urbanega okolja, tehnologije)". Za to celostno umetnino pa suvereno stoji celosten avtor, Andrej Zdravič, je presodila predsednica komisije.

Zdravič (1952) je svoje življenje posvetil filmu. Po osnovni izobrazbi v Ljubljani in Alžiru je začel študirati umetnostno zgodovino in etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se v tem obdobju navdušil nad fotografijo in glasbo. Leta 1973 je odšel v ZDA, kjer je študiral, diplomiral in magistriral na oddelku za medijske študije Državne univerze New York/Buffalo, študij pa je poleg filmskih smeri vseboval tudi analogno sintezo zvoka in digitalni sampling.

Pet let je živel in ustvarjal tudi v okolju newyorške filmske avantgarde, a se je leta 1980, ker je želel posneti film o oceanu, preselil v San Francisco in tam ostal 17 let. V novem okolju je ustvaril tudi več filmov o mikrokirurški transplantaciji in šest let delal v Muzeju znanosti, umetnosti in človeške percepcije Exploratorium. Filmsko umetnost je predaval na več ameriških univerzah, kot gostujoči filmski avtor pa je vodil tudi seminarje.

Prvi film Ples kamere, navdahnjen z nenehnim in večnim plesom narave ob Soči in Jadranskem morju, je Zdravič posnel že leta 1973. Temu je do danes sledilo skoraj 40 avtorskih filmov, ob tem pa tudi več video instalacij, v katerih avtor "raziskuje utrip življenja in narave, njenih nenehno prehajajočih energij in, v odnosu do človeka, duhovne razsežnosti teh prvinskih procesov".

Za film Riverglass - V steklu reke (1997) je Zdravič leta 1999 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2006 mu je Univerza v Ljubljani podelila priznanje za pomembna umetniška dela, za svoje ustvarjanje je prejel tudi številne nagrade v tujini. Njegove filme so prikazali na številnih samostojnih projekcijah in retrospektivah po svetu, na ogled so tudi v več muzejih in galerijah. Leta 1998 je Zdravič Slovenijo zastopal na razstavi World Expo '98, leto kasneje pa še na beneškem umetnostnem bienalu, je med drugim navedeno v utemeljitvi nagrade.

Lani je Badjurovo nagrado za življenjsko delo prejel scenarist in režiser Tugo Štiglic.

FSF bo letos v Portorožu potekal od 17. do 22. septembra.