Gozd na celovškem stadionu z dvoumnim odnosom do okoljske problematike

Narava kot redka dragocenost v ograjenem prostoru

Peinter je na risbi iz začetka 70. let minulega stoletja upodobil stadion, na katerem obiskovalci namesto tekme opazujejo gozd. Na novinarski konferenci pred odprtjem instalacije je spomnil, da so tedaj zaradi kislega dežja umirali gozdovi in da se mu je porajala misel, da bo v prihodnosti mogoče naravo najti le še v posebej določenih prostorih, tako kot zdaj nekatere živali v živalskih vrtovih.

A to je, kot pravi, le en vidik. Drugi je, da se ljudje že od prazgodovine bojijo narave in so zadovoljni, kadar jo lahko opazujejo z varne razdalje. Tretji pa, da stadion Wörthersee v Celovcu deluje kot posoda, v kateri lahko vidimo ohranjen košček narave.

Littmannu je Peintnerjevo risbo z naslovom Nenehna privlačnost narave pred tremi desetletji v knjigi pokazal prijatelj. Risba ga je navdušila, zato je obiskal slikarja, da bi jo kupil. A je bil prepozen, risba je bila takrat že del zasebne zbirke v ZDA. Že tedaj je slikarju rekel, da gre za čudovito idejo, ki bi jo bilo potrebno uresničiti.

Projekt je imel ves čas v mislih in vedno, ko je naletel na primeren stadion, se je poskušal dogovoriti za izvedbo. Ker pa se okrog nogometa vrtijo velikanski zneski, ni nikjer naletel na posluh. Uspešen je bil šele v Celovcu, kjer stadion, ki so ga odprli leta 2007, danes uporabljajo za različne prireditve, tudi koncerte, tokrat pa prvič gosti umetniško instalacijo.

Čeprav čas njegove izvedbe sovpada s požari v brazilskem gozdu in razpravo o klimatskih spremembah, gre, kot je poudaril Littmann, v prvi vrsti za umetniški projekt, ki pa je zasnovan trajnostno. Po njegovem izteku bodo namreč gozd presadili na lokacijo v bližini, kjer bo stal kot živa gozdna skulptura. Littmann upa, da bodo zraven zgradili tudi paviljon, v katerem bo projekt dokumentiran. "Ne bo šlo za instalacijo, ki bi jo na koncu nekam odložili, ampak bo gozd živel naprej," je poudaril na novinarski predstavitvi na stadionu Wörthersee.

Postavitev instalacije precejšen zalogaj

Postavitev dreves, nekatera so težka tudi do šest ton, je Littmann zaupal švicarskemu podjetju za oblikovanje krajine Enea, ki ga vodi švicarski krajinski arhitekt Enzo Enea. Kot je povedal, je za projekt poskušal v Avstriji poiskati drevesa, ki bi ustrezala tistim na Peintnerjevi risbi. Odločil se je, da bo uporabil približno 50 let stara drevesa, ki dosegajo višine med 10 in 15 metrov. Zbral jih je po različnih drevesnicah. Kot je pojasnil, namreč v drevesnicah drevesa presajajo na štiri leta in jim obrezujejo korenine, kar je zagotovilo, da se po presaditvi primejo.

V instalacijo so vključili 299 velikih dreves, med njimi so breza, jelša, trepetlika, gaber, javor in hrast, ter več tisoč manjših rastlin. Tla so posuli z lesenimi sekanci, ki jih bodo po zasaditvi dreves na njihovo stalno mesto lahko ponovno uporabili. Kot je poudaril, za instalacijo niso uporabili ničesar, česar ne bi mogli ponovno uporabiti pozneje. Pri postavljanju so z njihovimi vrtnarji sodelovali brezposelni iz Celovca ter ustvarili mešani gozd z jaso v sredini. Za prazno travnato površino v sredini se je Enea odločil, da je gozd svetlejši, poleg tega je bilo tako potrebnih manj dreves.

Namakanje je na stadionu urejeno, ko pa bo gozd posajen na stalno mesto - lokacija je že izbrana, a še ni dokončno potrjena-, pa bo zaživel svoje lastno življenje. Tedaj se bo tudi mogoče sprehoditi po njem, medtem ko ga na stadionu lahko opazujemo le z "varne razdalje".

Projekt ima že od začetka nasprotnike

Littmannov projekt je že pred realizacijo naletel tudi na nasprotovanja. Kot je povedala županja Celovca Maria-Luise Mathiaschitz, je bilo denimo v zadnjih mesecih mogoče slišati, da bo zapostavljen šport. A, kot je poudarila, ni bilo za projekt porabljenega niti centa davkoplačevalskega denarja. V celoti so ga omogočili sponzorji.

Na četrtkovi predstavitvi na stadionu Wörthersee se ni bilo mogoče izogniti tudi novinarskemu vprašanju, kakšen je - ob vsej mehanizaciji, ki je bila potrebna za prevoz dreves in postavitev na stadionu - ogljični odtis projekta. Littmann odgovora ne pozna, Enea se temu vidiku prav tako ni posebej posvečal, saj je presajanje dreves njihovo vsakdanje delo.

V Celovcu ob For Forest še vrsta drugih dogodkov

Ob projektu For Forest bo v Celovcu potekala vrsta drugih dogodkov. Med drugim bosta v Mestni galeriji od danes na ogled razstava Touch Wood in razstava Peintnerjevih risb - prva bo odprta do 5. januarja 2020, druga do 24. novembra.

Razstava Touch Wood združuje dela v različnih tehnikah na temo gozda, nastala v zadnje 200 letih. Večinoma so iz zbirke galerije in iz zbirke Muzeja moderne umetnosti Koroške (MMKK). Vanjo je vključenih več kot 50 imen, umetniki so večina zastopani s po enim delom. Razstava Peintnerjevih risb pa združuje dela, ki so večinoma v zasebni lasti. Uvede jo že omenjena risba Nenehna privlačnost narave.

Instalacijo For Forest bodo odprli v nedeljo 8. septembra. Videti jo bo mogoče od 10. do 22. ure, vstop na stadion bo prost. Instalacija bo na ogled do 27. oktobra.