Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

BELE ŽIVALI SO POGOSTO ZELO GLUHE - METAFORA ZA NOTRANJI ALBINIZEM

Knjiga, ki je izšla v zbirki Eho, vsebuje 11 kratkih zgodb, ki jih odlikujejo absurdna fabula, ekscentrični liki in prefinjen humor. Naslov je po avtoričinih besedah metafora za notranji albinizem - notranjo gluhoto in slepoto, ki človeka oropata ravnovesja in ga pehata v odnose in okoliščine, ki mu škodijo in ga vodijo v pogubo. Protagonisti so sanjači z izkrivljenim dojemanjem realnosti ali samih sebe, ujeti v iluzije ali fiksne ideje, ki jih odtujujejo od lastnega življenja. Vztrajajo v kokonih, ker se bojijo predati svoji strasti in razpreti krila za metulji let, raje ostajajo bonsaj, kot da bi se razrasli v košato drevo, piše na platnicah knjige.

Vsako izmed besedil uvede moto, pomenljiv citat avtorja iz zakladnice svetovne literature, denimo Musila, Gombrowicza, Dostojevskega, Prousta, ki avtorici služi za navdih pri izgradnji situacij. Te Myškova gradi zelo iznajdljivo, povezava z motom se izlušči šele naknadno in je vselej presenetljiva. Razvoj situacije narekuje močna, skoraj obsesivna domišljija, ki s pikolovsko natančnostjo izrisuje nepričakovane detajle in skrajno jezikovno izbrušeno izpisuje doživetja ter misli, da bralcu nenadoma zadišijo ali zasmrdijo po resničnem življenju.

Češka pisateljica Ivana Myškova (1981) je diplomirala iz kreativnega pisanja in komunikacije z mediji. Delala je kot novinarka na Češkem radiu, debitirala je leta 2007 z radijsko igro Popoldne z liliputancem. Poleg zbirke kratke proze Bele živali so zelo pogosto gluhe, ki jo je v slovenščino prevedla Tatjana Jamnik, je izdala roman Vnemanje (2012).

LJUBEZNI TO PESEM - PESMI MILANA KOŠUTE ZA MLADE BRALCE

Po besedah Igorja Sakside, ki je opravil izbor in zapisal spremno besedo, je zbirka zasnovana na podlagi njegovega čisto osebnega videnja pesnikovega sveta, njegovega življenja, osebnosti in "predvsem raznovrstnih podob, ki jih zagledam, ko berem njegove pesmi". Saksida je prebral vse pesnikove zbirke, "za mlade in manj mlade bralce, ter izbore in knjigo epigramov". Pesmi je bilo nekaj manj kot 500, izbral jih je nad 100. "Pri izbiri pesmi za to knjigo me je vodilo vprašanje, katere med njimi me, te, nas nagovorijo še danes, katere se zdijo primerne za dobre bralce v tretjem triletju osnovne šole in pozneje - za tiste bralce, ki lahko, ker želijo in zmorejo, berejo."

Saksida je prepričan, da, kot lahko odrasli bralci berejo poezijo za mlajše, lahko tudi mlajši posegajo po poeziji za odrasle; tisti, ki je napisana dovolj razumljivo in ki govori o njihovem svetu - sedanjem ali onem, ki se kaže v njihovi bližnji prihodnosti. Zato je v eno knjigo povezal mladinske in nemladinske pesmi, ob te pa kot "pripise" dodajal še basni in epigrame. Pesmi so razporejene v štiri razdelke: V majhnem mestu, Nekaj mrzlo vročega, V radovednem očesu in Brin sredi morja. Nekatere so opremljene z ilustracijami Damijana Stepančiča.

GRAD GRIPSHOLM - ENA NAJLEPŠIH LJUBEZENSKIH ZGODB SVETOVNE LITERATURE

Pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Na Švedskem najameta hišico ob starem gradu. Pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. Obiščeta ju tudi prijatelja. Popolne poletne počitnice, vse dokler ne srečajo jokajoče deklice. Odločijo se, da ji bodo pomagali, spor z ravnateljico dekliške šole pa vrže senco na njihovo počitniško idilo, so vsebino povzeli pri založbi.

Kot je v spremni besedi zapisala Tina Štrancar, ki podpisuje tudi prevod, Tucholsky (1890-1935) velja za enega od najpomembnejših pisateljev Weimarske republike in za nedvomno najboljšega nemškega satirika vseh časov. Grad Gripsholm je njegovo najbolj znano delo in obenem ena najlepših ljubezenskih zgodb svetovne literature.

HEJ VELEDEDI - DRUŽINSKA ZGODBA O ČUDEŽNEM POPOTOVANJU

McCartney, nekdanji član skupine The Beatles in dobitnik kar 18 nagrad grammy, je navdih za slikanico dobil pri svojih vnukih. V njej Velededi, pogumni raziskovalec in mojster šaljivih zvijač, s pomočjo čarobnega kompasa popelje svoje štiri vnuke na vrtoglave pustolovščine - jahajo leteče ribe in se izognejo drvečim bizonom ter snežnim plazovom. Zgodbo je ilustrirala kanadska umetnica in ilustratorka otroških knjig Kathryn Durst. V slovenščino jo je prevedel Milan Dekleva.