Kakovostna kritika kot pomemben smerokaz ustvarjalcem in uporabnikom umetnosti

Na nedavnem posvetu, naslovljenem po citatu Baudelairea Kritika, rojena iz maternice umetnosti, ki je potekal v sklopu dneva odprtih vrat Cankarjevega doma (CD), so govorci uvodoma prebrali prispevke o tem, kakšne spremembe je kritična misel v Sloveniji, predvsem v zadnjih desetletjih, doživela na področjih uprizoritvene in likovne umetnosti ter literature, glasbe in filma. Spominjali so se dobrih starih časov, ko so bili honorarji za kritike dostojni, na sceni uveljavljenim kritiškim generacijam pa so vselej sledile nove, mlajše s svežimi pogledi.

Kot je povedal urednik igranega programa TV Slovenija in pisatelj Jani Virk, v Sloveniji danes pogrešamo vlogo kritike "kot interakcije, ki je vplivala na tokove v družbi". Spominjal se je, da je močna literarnokritiška generacija nastala konec 80-ih let minulega stoletja okoli revije Literatura, veliko formativno moč so imele še Nova revija, Sodobnost, Apokalipsa, itd., pomembno vlogo za širjenje kritične misli pa radio ter tudi TV z oddajo Oči kritike.

Država naj se končno zave dramatičnosti stanja v kulturi

Danes se po Virkovih besedah zdi, da samostojno mišljenje pomeni nadlogo. Kritika je nezaželena ter nižje vrednotena od študentskega dela ter vse bolj izpodrinjena iz množičnih medijev, ki pa jih še kako potrebuje za uveljavljanje. Kot primer portala, ki se danes ukvarja z literarno kritiko, je omenil Vrabca anarhista, ki pa ne zmore preboja v širši slovenski kulturni prostor. "Na slovenski državi in kulturni politiki je, da se zave dramatičnosti današnjega stanja v kulturi in z jasnimi preusmeritvami na področju delovanja javnih medijev, v smeri javnega interesa ter s finančnimi spodbudami za posamezno umetniško področje, uredi situacijo in omogoči bolj ustvarjalno, odprto in konstruktivno družbo," je poudari.

Vodja filmskega programa CD Simon Popek, ki je svojo pot v svetu filma začel kot kritik in je bil dolgoletni urednik revije za film Ekran, je spomnil, da so od 60-ih let minulega stoletja po svetu številni vodilni intelektualci pisali o filmu, te kritike pa so izjemno radi brali razmišljujoči mladi. V Sloveniji smo bili razmahu filmskih kritik priča od 70-ih let dalje, ko se je vzpostavilo močno literarno pojmovanje filma, vsaka naslednja generacija pa je želela radikalno presekati s tradicijo prejšnje in je postavila svojo šolo, je spomnil.

Po besedah Popka je digitalna doba najbolj zaznamovala prav film, saj je najbolj množičen izrazni medij, ob samem filmu pa se je digitalizirala tudi kritika. Opomnil je, da nikoli prej ni bilo toliko prostora za objavo kritik, kot ga je danes, splet pa je na globalni ravni dal vidnost tudi številnim resnim tujim avtorjem. Kljub temu pa se mu zdi splet, kar zadeva kritiko, pri nas prezrt.

Umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje Aleš Novak je dejal, da je raznolika refleksija gledališkega dogajanja danes vsaj tako pomembna, kot je bila pred desetletji, zaradi razvoja novih uprizoritvenih pristopov toliko bolj. "Ob tem angažirano razmišljanje o gledališču terja nova, poglobljena znanja in pristope pri spodbujanju razprave," je menil.

Obeta se pojav novih kritiških pristopov in formatov

Novak je presodil, da refleksija gledališkega dogajanja ohranja svoj pomen za obstoječa občinstva in vzgojo novih, izrazil pa je obžalovanje, da ostaja brez odmeva v širšem medijskem prostoru. Zato je napovedal pojav novih kritiških pristopov in formatov ter ob tem pozdravil platforme, ki to zvrst podpirajo in spodbujajo, kot sta portal Neodvisni in Bunkerjeva kritiška platforma Kriterij. V sodelovanju portala SiGledal in Slovenskega gledališkega inštituta je v pripravi tudi portal gledališke kritike, potrebo po krepitvi umetnostne kritike na vseh področjih pa med cilje vključuje tudi Nacionalni program za kulturo v pripravi, je še spomnil.

Likovni kritik Aleksander Bassin je dejal, da že dlje časa opozarjajo na izginjanje prostora za kritiko umetnosti v širši javnosti, še vedno pa obstajajo specializirane publikacije, v katerih izhajajo likovne kritike. Med drugim je Bassin spregovoril o potrebi po izboljšanju kritiških besedil. "Zdajšnji način pisanja, jezik, nejasna terminologija in malosmiselna uporaba strokovnih terminov so največja ovira, da bralci kritiške zapise preprosto prezirajo. Odveč je torej govoriti zgolj o zatonu intelektualne discipline, zdaj je pomembno, da se odločimo, kako nadaljevati in modernizirati naše lastno izročilo," je dejal.

Ob tem je Bassin omenil tezo Petra Krečiča, da je "pomanjkanje kritike v medijih tudi posledica nedelovanja umetnostnega tržišča pri nas, kjer bi umetnostna kritika lahko funkcionirala kot tržni pripomoček". Izumirajočega kritika je nadomestil kurator, ki predstavlja izrazito tržni pojav.

Pomen kritike za obstoječa občinstva, vzgojo novih ter umetnike

Direktorica CD Uršula Cetinski, ki je moderirala posvet, je opomnila, da ljudje danes umetnost doživljajo izjemno površno. Vzrok je po njenem mnenju ta, da ni več tako globoke potrebe, zanimanja in časa, da bi si posamezniki prebrali poglobljeno besedilo o umetnosti.

Muzikolog in profesor na oddelku za muzikologijo ljubljanske filozofske fakultete Gregor Pompe je komentiral kritikom pogosto očitano subjektivnost. Meni namreč, da kritika ne more biti drugačna kot subjektivna, poudaril pa je, da je dober kritik tisti, ki "zna zelo dobro odčitati svoj čas in jasno vzpostaviti kriterije, po katerih ocenjuje". Dodal je, da ima kritika več funkcij, tudi razvedrilno in reklamno, po njegovo pa so najpomembnejše vloge kritike, da je širše izobraževalna in posvetovalna, umetniku mora ponuditi povratno informacijo in vzpostaviti diskurz o umetnosti.

Kaj lahko reši kritiko? Pompe je menil, da mora pobudo dati tudi umetnik, ki bi mu morala ena sama poglobljena kritika pomeniti več kot množica dvignjenih palcev na spletu. Odprl pa je še razmislek o tem, kdo danes kritiko umetnosti sploh pogreša? Večina mladih, ki sicer so kritični, a kot se pogosto zdi najbolj do nastopajočih v šovih talentov in članic družine Kardashian, morda ne.

Ob tem se je oglasila Uršula Cetinski: "Tudi mi, ki smo 50 plus, imamo pravico do erotičnih spoznavnih užitkov ob branju kakovostne kritike in se bomo borili za to." Direktorica CD sicer ob refleksiji umetnosti pogreša tudi poglobljeno refleksijo družbe na sploh in pa več javnih oseb, ki bi bile pripravljene na posvetih deliti svoja mnenja. To je namreč lahko tudi ena od poti, kako k oblikovanju, zagovarjanju in deljenju mnenj, morda celo k pisanju kritik, spodbuditi mlade.