Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

RDEČEGA MLINA BLUES Z ZGODBO SREČKA ROBINŠČAKA

Rdečega mlina blues prinaša zgodbo Srečka Robinščaka. Napeta, čustvena in pretresljiva je pripoved o učitelju iz Rdečega mlina, ki se je zaljubil v tovarnarjevo ženo, tihotapil dojenčka partizanske mame na Hrvaško, organiziral odbor slovenske OF v Zagrebu in v poraženi Nemčiji zabarantal kup ničvrednih mark za opremo novega hrvaškega filmskega studia. V zazidanem ilegalnem zaporu v Ljubljani je klical na pomoč, bežal iz njega, vendar zli usodi brez pomoči še včerajšnjih prijateljev ni mogel uiti. Zakopana v Arhivu Republike Slovenije, med 1200 stranmi dosjeja državne varnosti, se skriva pozabljena, nikoli razkrita usoda Srečka Robinščaka, ki se je z gestapom, ustaško policijo in Udbo boril za preživetje, piše na platnicah knjige.

Predvsem pa je knjiga Rdečega mlina blues zelo osebna zgodba Apihovih staršev in Srečka Robinščaka, človeka, ki je dojenčka Jurčka Apiha rešil na začetku vojne, ko sta bila oče in mati že v partizanih, je pred časom pisal Večer. "Hotel sem napisati knjigo o Srečku, a z vsakim listom, ki sem ga obrnil, je zgodba postajala bolj dramatična, bolj neverjetna, hujša," je tedaj v intervjuju za časnik povedal Apih.

KNJIGA ZEB. O TEM, DA LAHKO TUDI NAJBOLJ NEPREDSTAVLJIVE ZGODBE ZAŽIVIJO MED LJUDMI

V knjigi Zeb., ki jo podpisujeta mlada nizozemska avtorja Gideon Samson in Joren Joshue, so zbrane zgodbe otrok, ki govorijo o nevsakdanjih stvareh, ki so jih videli ali doživeli. Njihove zgodbe, ki se na koncu krasno prepletejo, so zabavne, absurdne in rahlo filozofske. Junakov ne moti, da se jim dogajajo stvari, ki so v resnici nemogoče. In zakaj bi jih? Avtor povedi niza prožno, dialogi so jasni, nikjer se ne zapleta brez potrebe. Knjiga s svojimi nenavadnimi, inteligentnimi in nepričakovanimi zapleti bralca preseneti in ga spodbudi k razmisleku.

Maksimilijan denimo prebedi več noči in razmišlja o novem matematičnem pravilu. Zakaj nihče ne protestira? Dokler nekega dne preprosto ne uvidi: dva plus dva je zares pet. "Kako je v resnici z novimi idejami? Jih nekritično sprejemamo ali jih zavračamo? Zgodovina nam je že večkrat pokazala, da celo najbolj nepredstavljive včasih zaživijo med ljudmi," so o delu zapisali pri založbi Miš. Knjigo, ki je bila za ilustracije in besedilo nagrajena s pomembno nizozemsko nagrado za najboljše otroške knjige, je v slovenščino prevedla Katjuša Ručigaj.

PO SPLOŠČENEM ZAJCU ŠE OSKARSSONOVA SLIKANICA DREVO

Večkrat nagrajeni ferski avtor Bardur Oskarsson je slovenske bralce že osvojil s slikanico Sploščeni zajec. Tokrat so pri založbi Zala izdali njegovo slikanico Drevo, ki bralca očara s posebnim slogom in humorjem, s svojevrstnim pogledom na svet in z brezmejno otroško domišljijo. Zajček Bob se v začetku dela sprašuje: "Le kaj je za tistim drevesom?" Nato sreča psa Hilberta, ki pove, da za drevesom ni nič drugače, kot je tam, kjer se nahajata, in se vmes pobaha, da je videl že ves svet. "Boba je obšlo, da mogoče ni prav slišal. Ker se ni slišalo prav verjetno, se je obotavljal. Vedel je namreč, da se Hilbert nikoli ne odpravlja prav daleč. Da pa prepotuješ ves svet, ti gotovo vzame veliko časa...," so vsebino dela povzeli pri založbi.

Oskarsson (1972) je prvi avtor s Ferskih otokov, ki ga po zaslugi prevajalca Darka Čudna lahko beremo v slovenščini. Zanj so značilne minimalistične slikanice s kompleksno zgodbo, v katerih so junaki vedno živali s človeškimi lastnostmi. Ljudje se v njih pojavljajo le kot namig, ko sprožijo dogodke z izrazitimi posledicami. Na tak način ustvarja dela, ki nagovarjajo vse generacije.