Pred 150 leti praizvedli Wagnerjevo Rensko zlato
München, 18. septembra - V Narodnem gledališču v Münchnu so pred 150 leti prvič prikazali Rensko zlato Richarda Wagnerja, prvo od štirih glasbenih dram, ki sestavljajo monumentalno operno stvaritev Nibelungov prstan. Praizvedba je bila 22. septembra 1869, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V meki Wagnerjeve glasbe, bavarskem Bayreuthu, so jo prvič videli leta 1876.
Osrednja tema Renskega zlata so moč in pohlep, ljubezen in nasilje, hkrati z morskimi deklicami, škrati, velikani in bogovi pa deluje kot pravljica ter po poročanju dpa pušča možnost številnih interpretacij.
Da bi jo praizvedli v Münchnu, se je zavzemal njegov mecen, bavarski kralj Ludvik II., Wagner (1813-1883) pa se je od tega oddaljil, saj je želel cikel štirih oper, ki ga je ustvarjal 26 let, izvesti v celoti v lastni postavitvi. Dirigenta Hansa Richterja je pregovoril k odstopu, Ludvik II. pa je namesto njega angažiral Franza Wüllnerja.
Z Renskim zlatom je skladatelj opustil konvencionalno obliko opere, ki je bila dotlej sestavljena iz arij, ansamblov in zborov. Namesto tega je zagovarjal, kar je že leta 1851 zapisal v svojem eseju Opera in drama, da naj glasba čustveno interpretira besedilo ter občutja in razpoloženja, ki izhajajo iz dela, izraža z uporabo ponavljajočih se lajtmotivov, ki predstavljajo ljudi, predmete in situacije. Z Renskim zlatom je prvič prikazal ta način komponiranja.
V celoti je Nibelungov prstan, v katerem so še glasbene drame Valkira, Siegfried in Somrak bogov, premierno predstavil leta 1876 v Bayreuthu na prvem festivalu svoje glasbe. Rensko zlato je zasnoval kot predvečer oziroma prolog v cikel, v katerem je z uporabo nordijske mitologije, pravljičnega sveta in sage o Nibelungih postavil zrcalo času in evropski civilizaciji.
Slovensko občinstvo je prva dva dela cikla lahko videlo leta 2013 na Ljubljana festivalu kot poklon 200-letnici Wagnerjevega rojstva, leta 2017 pa so Rensko zlato postavili v Mariboru.