Jeffrey Young in Nejc Saje za STA: Šalamunov dokumentarni portret sega v samo poezijo

Ameriški pisec, urednik in fotograf Young, tudi scenarist filma, je spoznal Šalamuna, ko je z njim v času svojega bivanja v Pragi v 90-ih letih za literarno revijo Trafika opravil intervju. Srečanje se je razvilo v celodnevno druženje in Šalamun je Younga že tedaj očaral z izjemno osebnostjo. Kljub temu, da ni bil filmar, je pomislil, da bi o njem rad posnel film.

Leta 2012 je Young Šalamuna vprašal, ali bi bil za tovrsten podvig. Šalamun je sprva ponudbo zavrnil, po treh mesecih pa ga je poklical in privolil v sodelovanje pri celovečercu. "Morda je nekje globoko v sebi začutil, da se bliža konec in je morda želel ustvariti neko zabeležko v zgodovini," je razmišljal sogovornik. Zbližala jih je tudi zamisel, da bi film segel do posameznikov po svetu, ki sicer ne berejo poezije. Mednarodna nota projekta je tudi razlog, da je film posnet v angleščini. "Tomaž je bil slovenski pesnik, a je bil hkrati prebivalec sveta," je dejal Young.

Young in Saje sta projekt zagnala iz čistega navdušenja in brez sredstev. Sprva sta ga uspešno prijavila na AV razpis na SFC in tako je nastal kratki eksperimentalni film Vsak pravi pesnik (2014). V njem se kratki posnetki pogovorov s Šalamunom prepletajo z interpretacijami njegove poezije. "Vsak bralec si ob branju poezije v glavi ustvari svoje podobe, zato je vizualna interpretacija poezije skozi film zelo izmuzljiva zadeva," je menil Young.

Nekaj časa po nastanku kratkega filma sta se režiserja spogledovala z mislijo, da bi ustvarila tudi celovečerec v eksperimentalnem slogu, a sta si premislila. "To bi bil preveč eksperimentalen, zgoščen, kompleksen film," je menil Saje.

Klasičen, iskren dokumentarec kot edina prava opcija

V ustvarjalni proces je nato posegel tok življenja, saj je leta 2014 Šalamun umrl. Kot je dejal Young, so tudi zaradi Šalamunove smrti spremenili koncept celovečerca: "Klasičen, iskren dokumentarec se je tedaj izkazal za edino pravo opcijo." Scene s Šalamunom iz kratkega filma se ponavljajo v dolgem, ker so ravno med delom pri kratkem filmu izvedeli, da je pesnik zbolel. V zadnjih dveh letih življenja je toliko prepotoval, da ga je bilo skorajda nemogoče uloviti, po drugi strani pa sta se režiserja od projekta, iz spoštovanja nastalih razmer, umaknila.

Young je Šalamuna v zadnjem obdobju življenja večkrat srečal, a zgolj zaradi prevoda njegove poezije, ki sta ga pripravljala z ženo: "Spominjam se, da mi je nekoč dejal: 'Tvoj film je pomemben zate, zame pa je pomembna moja poezija.'" Po besedah Younga je bila usoda močno gonilo Šalamunove biti. Kot Šalamun tudi pove v začetku dokumentarca, je poezija nekaj, kar ga je zadelo in mu odprlo svet: "Poezija je kanal, skozi katerega dihajo univerzum, svet, planet. Dotika se tega, kako dihamo, gremo naprej, odkrivamo nove stvari, kako božanski smo in kako blizu smo nebesom."

Mogočnih misli je v Šalamunovih pesmih mnogotero. Kako torej izbrati pravi naslov za dokumentarni film? Marsikomu bi na pamet takoj padli najbrž tudi najbolj znani z njim povezani verzi, s katerimi je vstopil v svet poezije: "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." Younga je vodila zgolj misel, da bo naslov izhajal iz Šalamunove pesmi, najbolje katere krajših. Vse drugo se je zgodilo po naključju, kot tudi kaj drugega v času nastajanja filma.

Nisem subjekt, omara boga sem

"V rokah sem imel njegovo zbirko Štiri vprašanja melanholije, v kateri sem iskal krajše pesmi. Po naključju sem odprl na strani s pesmijo Pesek in ponovno prebral verze, ki so vključeni tudi v film - Buča na vroči strehi sveta sem. Gospod kaplja vodo name, da ne zgorim. Nisem subjekt, omara boga sem. Nisem se odločil, če bom gor gledal, če bom dol gledal -, me je spreletelo. Buča na vroči strehi sveta sem. V teh besedah se skriva izjemno natančna opredelitev tega, kdo je Šalamun bil ter pozicije, ki jo je zavzemal kot umetnik," je menil Young.

Saje je dodal, da naslovni verzi, vključno z mislijo "nisem subjekt", zelo dobro povzemajo tudi to, kar so želeli doseči z dokumentarcem: "Jaz nisem subjekt, mi nismo subjekt. V bistvu ne gre za nas, gre za kreativnost, za energijo, ki jo ustvarjamo, za energijo, ki je v nas, a je ne uporabljamo dovolj." Young ga je dopolnil, da film zagotovo prinaša portret pravega pesnika, po drugi strani pa sega dlje, v samo poezijo, ki je bila temelj Šalamunove biti: "Sega v ustvarjanje poezije in nenehno težnjo po preseganju njenih meja."

Za časa študija je Šalamun sodeloval s skupino OHO, s katero se je predstavljal po vsej nekdanji skupni državi. "V njihovi norosti je bila neka metoda. Da se ob umetniškem delu vprašaš, kaj pomeni, je prvi korak k temu, da izstopiš iz vzorca ponavljajočega se razmišljanja, da odpreš sebe in svoj um. Umetnost je pravzaprav samoosvoboditev. Na tej ravni je Tomaž pravzaprav deloval," je povedal Young.

Leta 1970 je bila skupina OHO vabljena k sodelovanju pri razstavi newyorškega Muzeja moderne umetnosti (MoMA) z naslovom Information, ki še dandanes velja za izredno odmevno. Kmalu zatem je Šalamun prejel osebno vabilo v New York. Tja se je odpravil s poslanstvom, da bodo njegovo poezijo prevajali v angleščino, s čemer si je želel dati večjo veljavo celotni slovenski kulturi v svetu. V ZDA je napisal več kot polovico svojih zbirk, zelo močno ga je navdihovala tudi Mehika. Je pa Young poudaril, da Šalamun ni bil nevrotičen umetnik, kakršnih so vajeni Američani: "Bil je daleč od nevrotika. Bil je vesela oseba, polna energije. Človek, ki preprosto pritegne. A seveda s svojimi napakami, demoni in travmami."

Posnetki Šalamunovega bivanja v ZDA kot časovna kapsula

V dokumentarec so vključeni posnetki, nastali v času Šalamunovega bivanja v ZDA, ki so po besedah Younga izjemno redki in še ne videni. Do njih so se zelo težko dokopali, saj naj bi Šalamun veliko arhivskih fotografij in posnetkov podaril, a še sam ni vedel komu. Young je po pesnikovi smrti "časovno kapsulo" v obliki videa odkril v njegovi kleti. Šlo je za videokaseto iz leta 1972, original pa so ustvarjalci kasneje našli v Sirakuzi.

Na enem od posnetkov Šalamun sedi na travniku in se pogovarja s finsko-ameriškim pesnikom Anselmom Hollom, enim prvih prevajalcev njegovih pesmi v angleščino, na drugem je pesnik s tedanjo ženo Marušo Krese in hčerko Ano. Razmerje s prvo ženo se pesniku ni izšlo, kot ona pove v filmu, tudi zato, ker si je zamislil, da bo ona skrbela za gospodinjstvo in otroke, medtem ko bo on pisal. Šalamun je bil namreč tudi izjemno sebičen, ko je začutil klic poezije. Tedaj ni bil dostopen za nikogar.

Izjemna pesniška moč, zavezana iskrenosti

Po besedah Younga se Šalamunove zasebnosti film dotakne preko pesnikove družinske zgodbe, v katero se niso želeli podrobneje poglabljati. S prikazom določenih izsekov, detajlov in pogovorov so želeli nakazati, da je šel tudi on skozi določene zasebne drame. "Tomaž o tem ni govoril, je pa o tem zelo neposredno pisal v svoji poeziji. Nekoč nam je celo rekel, da mu ni treba govoriti o sebi, saj lahko vse o tem, kar je, najdemo v njegovih pesmih," je dodal Saje.

Šalamun se je ves čas tudi zavedal, da je v življenju marsikoga prizadel. Kot je slišati v filmu, so mu kdaj očitali, da izrablja tuja življenja za svoje pisanje. V svojem bitju je bil izjemno iskren, kot pove v filmu Metka Kraševec, na nek otroški, naiven način. Prepričan je bil, da mora biti vsak točno to, kar je. In to ga je delalo izjemnega. Na svetu je namreč malo ljudi, ki si, oziroma si lahko, dovolijo takšno iskrenost. "A zato je plačal svojo ceno," sta dodala režiserja.

Zelo pomembno vlogo v Šalamunovem življenju je poleg iskrenosti imela tudi ljubezen. Odnos, ki ga je gojil z drugo ženo, prav tako mednarodno priznano slikarko Metko Kraševec, je izjemen. Metka Kraševec ga v filmu opiše s primero morja: "Na gladini so možne nevihte, v globini pa je popoln mir." Dodala je, da bi vse, kar je doživela z njim, še enkrat ponovila. Young je ob tem dejal, da si želijo, da bi film predstavljal tudi ljubezensko sporočilo gledalcem. Tudi zato ga uvaja Rumijeva misel, da je ljubezen resničnost, poezija pa boben, ki nas kliče k njej.

Pri Šalamunu je izmuzljivo govoriti o njegovem odnosu do Boga, božjega ali božanskega. Kot je povedno dejal Saje: "Včasih je bil bog on sam, včasih pa je bila bog zanj lahko tale miza, za katero sedimo. Bil je vernik, a niti približno v klasičnem pomenu te besede." Young je dodal, da je bil glede tega velika uganka, "iskalec ultimativne resnice". Zelo se je otepal tudi oznake do oblasti kritičnega pesnika. Ni se prepoznaval v nobenih okvirih.

Šalamun je bil vseskozi tudi v stiku z mladimi pesniki. Tako s svojimi učenci v ZDA, ko je tam živel in poučeval, kot tudi s slovenskimi, v Ljubljani je denimo rad obiskoval večere Mladih rim na Metelkovi, kjer so se predstavljali s svojimi pesmimi.

Šalamun gledalcu v slovo pomaha z gondole v mestu umetnosti

Zadnja scena, ki so jo posneli s Šalamunom, je tista, ko v Benetkah v kamero maha z gondole. Zakaj ravno Benetke? "Šalamun je živel v času Jugoslavije, hladne vojne ter delitve Svobodnega tržaškega ozemljena na cono A in B. Vse to ga je določalo. Benetke, mesto preko morja, so mu predstavljale mesto umetnosti, čarobnosti, kulture, lepote, mesto svobode. Lepo je bilo, da je z nami delil anekdoto, kako je prvič, ko je obiskal Benetke, prespal na barki. Pogosto se je iz Ljubljane peljal tudi v Sesljan, kjer se je kopal, spil kavico v lokalu in pisal. Zdi se mi, da je bil zunaj meja Slovenije ustvarjalnejši kot doma. In to sta dva bližnja kraja čez mejo, kamor je lahko kadarkoli pobegnil," je pojasnil Young.

V filmu nastopi veliko sogovornikov, ki pripovedujejo o Šalamunu, nekateri so v času nastajanja filma umrli, a režiserja nikakor nista želela na dokumentarec prenesti teže teh dogodkov, ker je bil Šalamun ob vsem povedanem nenazadnje vedra oseba, oziroma, kot pove v filmu Veno Taufer: "Tomaž ni bil pesnik bridkosti, bil je pesnik luči."

Šalamun je imel izjemno prezenco. Prisluhniti, kako bere svoje pesmi, mirno, razločno, z žarom, je posebno doživetje, tudi v filmu. Čutiti je, da je v vsako naslednjo poezijo želel preliti ogenj, ki ga je bil deležen: "In, če bom imel srečo, bodo tega ognja preko mene deležni tudi drugi."