Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ŽELIM POSTATI TERORIST - PESNIŠKA ZBIRKA IZVIRNEGA PESNIŠKEGA GLASU BALKANA

Pesniška zbirka Želim postati terorist izpod peresa Marka Tomaša prinaša pesmi ljubezni. "Pištola, ki je sanjala ljubezen, se je izprožila. Je hotela zadeti kamen, obraščen s trnjem? Prekrotki ali premalo žejni resnice si bodo na njih polomili zobe in srca, kajti zbirka Marka Tomaša prinaša pesmi, ob katerih bo smrt zblaznela," so zapisali v založbi, kjer so prepričani, da zbirka tako dovršeno zaokroža pesniški opus enega najmilejših in najostrejših glasov Balkana. Zbirka je dvojezična, ponuja tako pesmi v izvirniku kot slovenske različice v prevodu Aleksandre Rekar.

Marko Tomaš, ki sodi med priljubljene pesnike in kolumniste v državah nekdanje Jugoslavije, se je rodil leta 1978 v Ljubljani. Izdal je osem pesniških zbirk, v treh pa se podpisuje kot soavtor. Objavlja dnevniške zapise, eseje, in komentarje. Vodil je splitsko knjižnico Utopio. Je prejemnik več nagrad, med drugim nagrade World Music Centra iz Mostarja za najboljšega mladega književnika (2014) in nagrade Farah Tahirbegović za prispevek h kulturi Bosne in Hercegovine (2015). Trenutno živi in ustvarja v Mostarju.

PIŠEM SEBI - ISKRENA PRVOOSEBNA IZPOVED O GRENKO-SLADKIH TEGOBAH VSEH VRST

Eseji, zbrani v delu Pišem sebi, opisujejo dogodke, ki so zaznamovali avtoričino osebno in poklicno življenje in so zanimiva pripoved o tem, kako ljudje danes občutimo življenje. Emilie Pine govori o tistih nevidnih čustvenih motnjah in bolečinah, za katere družba nima ustreznega jezika, saj so grenko-sladke, prikrite in navadne obenem. Z izjemno iskrenostjo in brez vsakršnega samopomilovanja piše o skrbi za očeta alkoholika, žalosti zaradi neplodnosti, tabujih, povezanih z ženskim telesom, odraščanju in najstništvu, spolnem nasilju in položaju žensk v moškem svetu. Za prevod dela je poskrbela Vera Čertalič.

Emilie Pine je izredna profesorica moderne drame na Irski univerzi v Dublinu. Pišem sebi je njena prva zbirka osebnih esejev, za katero je leta 2018 prejela The Butler Literary Award.

FANT MOJ - STRIPOVSKI PRVENEC PRILJUBLJENEGA BELGIJSKEGA STRIPARJA

Fant moj je domišljijska zgodba, ki skoraj brez besed podaja subtilno kritiko današnjega življenja in družbe nasploh. Rdečelasi lutkasti sinko in aristokratsko uglajen, a ekscentričen oče sta glavna junaka tragikomičnih kratkih zgodb, ki v marsičem spominjajo na stripovske gage v starih časopisih, včasih pa kar na epizode kakšnega televizijskega sitcoma. Avtor je vizualni navdih za strip črpal iz del ameriških pionirjev stripa, kot sta Winsor McCay in Lyonel Feininger, zato strip na prvi pogled spominja na klasične ameriške časopisne stripe iz začetka 20. stoletja.

Belgijski ustvarjalec Olivier Schrauwen (1977) je z vizualnimi eksperimenti v zadnjih letih vzbudil veliko zanimanje na mednarodni neodvisni stripovski sceni. Študiral je animacijo na akademiji za likovno umetnost v Gentu in strip na Inštitutu Sint Lukas v Bruslju, njegova dela pa so objavili tako belgijski Spirou kot različne stripovske revije in antologije. Izdal je več stripovskih albumov, ki so prevedeni v različne jezike. Njegov prvenec Fant moj (My Boy, 2006) je bil leta 2007 nominiran za najboljši album na stripovskem festivalu v Angoulemu, istega leta pa je dobil tudi nagrado za najboljši debitantski album na priznanem flamskem festivalu Turnhout.

TEŽAVE Z ANGELČKI - ČETRTA KNJIGA SERIJE TRIO GOLAZNIKUS

Četrta knjiga v seriji Andreja E. Skubica in Tanje Komadina Trio Golaznikus prinaša zabavne in napete dogodivščine treh prijateljev. Namenjena je otrokom od šestega leta dalje. Tokratna pripoved se začne, ko v razred pride novi sošolec Jaka. Preživlja zelo težke trenutke, saj se nanj spravlja sošolec David. Trio Golaznikus bo imel nalogo, kako rešiti težave, če odrasli ne znajo priskočiti na pomoč.

Andrej E. Skubic se uvršča med najvidnejše slovenske pisatelje in prevajalce. Na literarno prizorišče je stopil z romanom Grenki med (1999) in zanj prejel nagrado za najboljši prvenec leta in kresnika. Dve nagradi je dobil tudi za roman Koliko si moja? (2011) - nagrado Prešernovega sklada in drugega kresnika, vmes pa je prejel še Župančičevo nagrado in Sovretovo nagrado. Leta 2015 je prejel tretjega kresnika - za roman Samo pridi domov (2014). Piše tudi za otroke. Letos je prejel večernico za knjigo Babi nima več telefona.

Tanja Komadina je zaključila študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je samozaposlena v kulturi kot ilustratorka in avtorica stripov. Sodeluje z založbama Miš in Mladinska knjiga z revijami Ciciban, Cicido in Galeb. Za svoje delo je prejela več nagrad, med njimi znak zlata hruška za Fino kolo in priznanje zlata hruška za ilustracije zbirke zgodb Nataše Konc Lorenzutti Kdo je danes glavni. Ilustrirala je tudi omenjeno Skubicevo knjigo Babi nima več telefona.