misliSlovenski igralci na FSF v Portorožu o avtorskih pravicah
Portorož, 20. septembra - Z namenom izboljšati pogoje za delovanje na področjih, ki so povezana s filmskim in avdiovizualnim sektorjem, so slovenski filmski igralci ustanovili Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI). Na Festivalu slovenskega filma (FSF) so predstavili, kakšne so pravice igralca po zakonu o avtorski in sorodnih pravicah in kaj bo še treba storiti.
Kot je uvodoma povedal Matej Zemljič, je igralec po zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Zasp) iz leta 1995 opredeljen kot izvajalec ter ima pravico le do nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje. V primerjavi z drugimi državami so na tem področju po njegovih besedah prikrajšani za določen vir prihodkov. Predsednik DSI Sebastian Cavazza je kot primer navedel Srbe in Makedonce, ki so jih "v tem pogledu že prehiteli". Igralci že uveljavljajo svoje pravice na spletu, na videih na zahtevo, "mi pa imamo zaenkrat praznjake".
Društvo Kopriva je namreč letos od urada za intelektualno lastnino, organa v sestavi ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, dobilo stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila za prazne nosilce zvoka in slike, kot so CD, DVD, USB ključ in telefon. Zadnjih deset let s to pravico, ki jo morajo po Zaspu plačevati uvozniki teh naprav, ni upravljala nobena obstoječa kolektivna organizacija.
Ludvik Bagari kot eden od ustanovnih članov Koprive je povedal, da bodo sredstva, ki jih bodo predvidoma prvič dobili še letos, razdelili med ostale kolektivke - Aipo, ki skrbi za pravice avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del, IPF, ki uveljavlja pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, Sazas, ki skrbi za pravice glasbenih avtorjev, in Zamp, ki varuje pravice avtorjev književnih del. Igralcem jih bo razdelila Aipa, in sicer glede na repertoar in predvajanje, zato je po njegovih besedah nujno, da beležijo svoja dela.
"Čaka pa nas še delo na prihajajoči evropski direktivi, ki narekuje Sloveniji, da spremeni Zasp. Tu so še možnosti, se pravi, da nadomestila, ki jih dobimo, lahko postanejo resen vir našega prihodka," je dejal Bagari.
Kot je poudaril Branko Završan, želijo ovrednotiti svoj poklic in se približati glasbenikom, ki imajo svoje pravice že več let urejene z Rimsko pogodbo. Na področju igralcev se bo po besedah podpredsednice DSI Maje Sever treba zavzemati za to, da bi Slovenija ratificirala Pekinško pogodbo iz leta 2012, ki navaja minimalne pravice izvajalcev in sinhronizacijo med državami. Na ta način bi bile pravice slovenskih igralcev zaščitene tudi v drugih državah. Zato so po njenih besedah tudi ustanovili društvo, v katerega vabijo vse igralce, da bodo k temu vprašanju pristopili kot reprezentativen organ.
Ker so glede svojih pravic šele na začetku, so na posvet povabili predstavnika belgijske organizacije PlayRight Ioana Kaesa, ki je predstavil izkušnjo svoje države pri urejanju avtorskih pravic. Po njegovih besedah se je "treba informirati in podpirati cehovska združenja". "Izvajalci morate biti seznanjeni s tem, do česa ste upravičeni," je izpostavil. Da so v Belgiji dobili "dokaj dober zakon", pa je pripisal temu, da so se izvajalci, producenti in avtorji združili nasproti uporabnikom.
Član upravnega odbora DSI Jurij Drevenšek je povedal, da so si poleg uveljavljanja pravic zadali tudi nalogo ozaveščati o poklicu igralca z izobraževanji o tem, kako se lahko začnejo predstavljati v tujini. Na spletni strani bodo postopoma vzpostavili album vseh članov - teh je zaenkrat nekaj več kot 80 -, da "bodo vsaj nekje zastopani", nastaja pa tudi baza podatkov o njihovih delih.