Viennacontemporary letos z močno slovensko udeležbo

Država v času NSK je danes prav toliko relevanten projekt, kot je bil ob svojem nastanku

Kurator letošnjega fokusa je Tevž Logar. Kot je povedal za STA, mu je povabilo organizatorjev, da kurira fokus Slovenija, na nek način predstavljalo težavo. Predstavljanje umetnosti v kontekstu nacionalnega oziroma "pakiranja" umetnosti pod nek geopolitični konstrukt se mu namreč zdi problematično. Poleg tega je sejem zelo specifičen kontekst, kjer je potrebno v komunikacijo vplesti tudi galerije.

Ker Slovenija nima galerij, ki bi strateško delovale na mednarodnem trgu, se je odločil, da predstavi zelo prepoznaven slovenski fenomen. Del razstave je posvečen ustanoviteljem države v času NSK - skupini IRWIN, Libachu, Draganu Živadinovu in Novemu kolektivizmu - ob njihovih pa so predstavljena dela slovenskih in mednarodnih umetnikov, ki imajo potni list države v času NSK in se posledično identificirajo z vrednotami, ki jih ta država zastopa. V tem delu so med med drugim zastopani Vadim Fiškin, Mladen Stilinović, Ulay, Danica Dakić in Ištvan Išt Huzjan.

Umetniška vodja sejma Johanna Chromik je na nedavni predstavitvi v Ljubljani izpostavila, da je država v času NSK, če se ozremo po Evropi in svetu, danes prav toliko relevantna, kot je bila ob svojem začetku. Ustanovljena je bila leta 1992 kot odziv na tedanjo dejavnost umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst in na politične dogodke po letu 1989, danes pa ima že več kot 15.000 državljanov po vsem svetu. Potni list je mogoče pridobiti na Dunaju in tako postati državljan države v času NSK.

Na sejmu letos od veterana Galerije P74 do novinke Ravnikar Gallery Space

Na sejmu letos sodelujejo tudi štiri slovenske galerije. Veteranka med njimi je Galerija P74, ki se, kot je za STA povedal direktor galerije Tadej Pogačar, na dunajskem sejmu umetnosti predstavlja enajstič. Sodelovala je že na predhodniku viennacontemporary, ki se je imenoval Viennafair. Gostovanje je sicer za njihovo galerijo z minimalno ekipo ob rednem programu velik zalogaj, poleg tega ga brez finančne podpore ministrstva za kulturo ga ne bi mogli izpeljati.

Kot je še povedal, so bili lani edina slovenska galerija na viennacontemporary. Slednje gre mogoče deloma pripisati tudi spreminjajoči se politiki sejmov umetnosti na splošno. Včasih namreč prevlada želja po velikem številu sodelujočih galerij, ko pa to dosežejo, veliko krat pride do preobrata in ostre selekcije. Poleg tega organizatorji v kakšnih edicijah izpostavijo tematske bloke, kar vse vpliva na izbiro, ne le kakovost predloženih del galerij. Galerija P74 letos na sejmu predstavlja umetnika Polonco Lovšin in Uroša Potočnika.

Prav tako je na viennacontemporary oziroma njenem predhodniku že sodelovala Galerija Fotografija. Direktorica galerije Barbara Čeferin je za STA povedala, da je bil leta 2009 prav Viennafair prvi sejem, na katerem so se predstavili. Nato so razstavljali drugod po Evropi, letos pa so se ponovno vrnili na Dunaj.

Dodala je, da je sicer vedno prisotna dilema, na kakšne vrste sejme naj gredo - na sejem fotografske ali sodobne umetnosti. Za viennacontemporary so se letos odločili tudi zato, ker je bila Slovenija izbrana v fokus. Predstavljajo mlajša avtorja Andreja Lamuta in Tlyen Mucik ter uveljavljena avtorja, fotografa Boris Gaberščika in umetnico Tanjo Lažetič.

Za Ravnikar Gallery Space, ki letos obeležuje šele drugo leto delovanja, je po besedah Piere Ravnikar viennacontemporary prvi umetnostni sejem, na katerem se predstavlja. Za predstavitev so se odločili po povabilu umetniške direktorice sejma Johanna Chromik, naj se prijavijo.

Predstavitev na sejmu sama vidi kot spodbudno priložnost za galerijo in umetnike, ki jih predstavljajo. Predstavljajo pa mlajšo srednjo generacijo - Majo Babič Košir, Nino Čelhar in Simona Kocjančiča. Kot je še povedala, so na Dunaj prišli brez velikih pričakovanj. Veseli jih, da lahko predstavljajo in promovirajo umetnost avtorjev, ki živijo in delujejo v Ljubljani, obenem upajo, da se bo sejem na dolgi rok izkazal tudi kot ena od priložnosti za distribucijo del avtorjev mlajše generacije.

Galerija Photon na sejmu predstavlja Vanjo Bučan, Petra Koštruna in madžarskega umetnika Balinta Szombathija. Kot je za STA povedal direktor galerije Dejan Sluga, na sejmu, če upošteva še predhodnika viennacontemporary, z manjšim premorom skoraj kontinuirano sodelujejo od leta 2008. Dunajski sejem sodobne umetnosti je bil po njegovih besedah prvi sejem, na katerem so sodelovali, zanje pa je pomemben tudi zato, ker imajo od leta 2013 filialo na Dunaju.

Sejem obsega še nekaj kuriranih sekcij

Viennacontemporary obsega še več drugih kuriranih sekcij. Prav tako kurirana je sekcija Zone 1. Umetnostna zgodovinarka in kustosinja Fiona Liewehr se v njej osredotoča na mlade umetnike, ki so povezani z Avstrijo, bodisi so v Avstriji rojeni ali pa z njo povezani preko izobraževanja ali dela.

V sekciji z naslovom Explorations umetnostni zgodovinar in kustos iz dunajskega Muzeja Belvedere Harald Krejci predstavlja izbor del, nastalih med letoma 1945 in 1980, pri čemer se osredotoča na umetnike, ki so se v svojih delih odzivali na politične in družbene spremembe po drugi svetovni vojni.

Next? pa je serija pogovorov in razprav, ki si bodo za izhodišče vzele aktualni svet umetnosti in razmišljale o njeni prihodnosti.