Kmalu obeleževanje 100-letnice rojstva pionirja slovenskega filma Franceta Štiglica

France Štiglic je posnel prvi slovenski zvočni celovečerni film Na svoji zemlji, ki je bil vključen v tekmovalni program filmskega festivala v Cannesu, poleg tega je bil prvi slovenski režiser z nominacijo za oskarja. Poleg praznovanja tega velikega klasika in pionirja slovenskega filma ima obletnica še dva poglavitna cilja: opozoriti javnost na nujno potrebo k celovitemu pristopu digitalne restavracije slovenske filmske dediščine in vzpodbuditi razvoj filmske kulture v Sloveniji, so na skupni novinarski konferenci povedali predstavniki Slovenskega filmskega centra (SFC), Slovenskega filmskega arhiva, Društva slovenskih režiserjev in Slovenske kinoteke.

Že restavriranima Dolini miru in Na svoji zemlji, ki spadata pod SI-FI Klasiko, blu-ray zbirko kulturne dediščine slovenskih filmskih klasik, se v letošnjem letu pridružujeta dve slovesni projekciji restavriranih filmov. Prvi je Ne joči, Peter, ki bo 9. novembra pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja prikazan v Cankarjevem domu kot osrednja slovesnost ob Štigličevi stoletnici, drugi pa film Tistega lepega dne, ki bo predvajan na njegov rojstni dan 12. novembra v Kranju, je povedala direktorica SFC Nataša Bučar.

Poleg tega poskuša v tednu obletnice njegovega rojstva SFC, ki je pobudnik praznovanja 100-letnice, "vzpostaviti Slovenski teden filma, katerega glavni namen je povezovanje filma in izobraževanja". Načrtujejo, da bi Slovenski teden filma z brezplačnimi ogledi izbranih filmov za osnovno- in srednješolce postal del letne filmske tradicije za mlajšo generacijo. Za šole pa pripravljajo tudi prvi paket filmov o filmskih poklicih, je še dodala direktorica SFC.

Vodja Slovenskega filmskega arhiva Tatjana Rezec Stibilj je povedala, da je Štiglic "že v 60. letih večkrat opozarjal na nujnost strokovnega arhiviranja do takrat razpršenega in neurejenega filmskega gradiva". Dodala je, da je problematiko izpostavljal večkrat na različnih ravneh, s čimer je pomagal pri postavitvi pravnega temelja za organizirano varstvo filmov in pri ustanovitvi filmskega arhiva, v katerem hranijo vseh 61 arhivskih enot njegovih filmov. Štiglic je namreč deloval v vlogi režiserja, scenarista, mentorja in drugače.

Po besedah programske sodelavke kinoteke Varje Močnik bo retrospektiva v kinoteki obsegala 15 režiserjevih celovečernih filmov, začeli bodo s Povestjo o dobrih ljudeh. Vključenih bo nekaj njegovih kratkih filmov in filmov, ki so jih drugi avtorji posneli ob Štiglicu, kot je denimo napovednik za film Trst, ki ta film postavi v kontekst.

V retrospektivo bodo vključeni tudi filmi, ki jih je Štiglic posnel v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, med njimi Deveti krog, ki ga je posnel na Hrvaškem, ter Volčja noč in Viza zla, ki ju je posnel v Makedoniji, ter filmi, ki jih je javnost mogoče pozabila. Na ogled v kinoteki bo tudi manjša pregledna razstava o Štigličevem življenju in delu, obletnici pa se z okroglo mizo 8. oktobra pridružuje tudi Društvo slovenskih režiserjev. Na okrogli mizi se bodo poglobljeno ukvarjali z njegovim delom in pomenom.