Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

#3ŠPEHBOMBE - ROMAN O TREH DEBELUŠKAH, DRUŽBI IN SVETU, KI JIH OBDAJA

Petnajstletna Mireille po dveh letih zleti s prestola, letos je le še tretja, bronasta špehbomba. Slavo ji vzameta novinki na lestvici - zlata Astrid, nova učenka na šoli, in srebrna, precej mlajša Hakima. Kmalu se vse tri spoprijateljijo in ugotovijo, da jih druži skupni usodni datum in kraj: 14. julij, ko v Elizejski palači poteka vrtna zabava! Vsaka ima svoj razlog, zakaj se mora pojaviti tam ob natanko tem času. Pade odločitev in tri špehbombe se odpravijo na razburljivo kolesarsko popotovanje do Pariza, ki jim prinese nenadejano slavo in dragocena spoznanja o sebi, družbi in svetu, ki jih obdaja, so vsebino romana, ki ga je v slovenščino prevedla Katja Zakrajšek, povzeli pri založbi.

Večkrat nagrajeni roman priljubljene francoske pisateljice in prevajalke Clementine Beauvais (1989) je leta 2016 med drugim prejel prestižno nagrado Prix Sorcieres. Po njem je nastala gledališka predstava, knjiga je bila prevedena v številne jezike.

PRVI GETO ALI PRIMER BENETK - REKONSTRUKCIJA IZVORA BESEDE GETO

Alice Becker-Ho si je v delu Prvi geto ali primer Benetk zadala nalogo rekonstrukcije izvora besede geto iz pogosto zavozlanih in nerazločnih plasti petih stoletij razvoja jezika, zgodovine in političnih agend. Zahtevnost naloge ponazori avtorica sama, ko navedbo, da se je beseda geto prvič pojavila leta 1516 v dokumentu, ki je uredil status judovske skupnosti v Benetkah, pospremi z ugotovitvijo, da je to tudi edina ustaljena gotovost glede tega izraza. Ravno nejasnost, v katero je ovita beseda geto, jo še danes dela za predmet živih etimoloških raziskav, te pa prinašajo različne ugotovitve, zaznamovane z različnimi političnimi implikacijami, je v spremni besedi zapisal Andrej Pavlišič.

Alice Becker-Ho se je rodila leta 1941 na območju Francoske koncesije v Šanghaju. Leta 1947 se je družina preselila v Francijo. Je avtorica več del s področja lingvistike, pesnica, prevajalka in urednica. Njena dela napaja zanimanje za tisti neulovljivi prostor, v katerem se križajo jezik, zgodovina, stremljenja in skrb nevarnih razredov ter možnost politične subverzije, v spremni besedi še zapiše Pavlišič. Prvi geto ali primer Benetk je prvo avtoričino delo, ki je prevedeno v slovenščino. Prevod podpisuje Nataša Vodušek.

RISOROMAN BERLIN - MONUMENTALNA TRILOGIJA O DOGAJANJU V WEIMARSKI NEMČIJI

Monumentalna trilogija ameriškega avtorja Lutesa je postavljena v weimarsko Nemčijo tik preden so leta 1933 oblast prevzeli nacisti. Burno, delno kaotično in protislovno 5-letno zgodovinsko obdobje je izvrstno prikazano skozi prigode več likov iz različnih družbenih skupin takrat tako svetovljanskega kot dekadentnega in politično razcepljenega Berlina. Dogajanje povezujeta osebni zgodbi kritičnega novinarja Severinga in sveže študentke Marthe, ki vsak na svoj način opazujeta dogajanje okoli sebe.

Razločna (ligne claire) in realistična risba, pospremljena s posrečenimi grafičnimi vložki, predvsem pa subtilen pripovedni način z močno zgodbo Berlin postavljajo na vidno mesto med zgodovinskimi risoromani, kot je Maus Arta Spiegelmana. Slovenski prevod integralne različice risoromana, ki je nastajal vse od leta 2001, je objavljen nekaj mesecev po prvem izidu trilogije v eni knjigi. Prevod podpisuje Jakob Rotar, pesmi je prevedel Matej Krajnc. Uvod v slovensko izdajo pa je zapisal Oto Luthar, ki je Berlin označil kot "izjemno poučno, inteligentno in angažirano medgeneracijsko delo".

SLOVAŠKE PRAVLJICE - MRAČNE, PRAVIČNE, ČUDEŽNE IN HUDOMUŠNE

Kot so zapisali pri založbi, so pravljice s čudežnimi podobami sveta, skozi katere ljudje že stoletja prenašamo modrost svojim potomcem, današnjemu svetu nemara potrebne bolj kot kadar koli. Mračne, pravične, čudežne, hudomušne, z vero v dobro in nepremagljivo silo človekove iznajdljivosti nas vabijo skozi skrivnostne duri v tiste davne čase, "v sedeminsedemdeseto deželo", v srž življenja, njegovo bolečino in vedrino.

Bogastvo in pestrost slovaškega pravljičnega izročila, njegovo posebnost in svetovne navezave v enaki meri pa tudi prvinskost, spontanost in živost ljudskega jezika pred bralcem v knjigi razgrinja prevajalec Andrej Pleterski, ki je izbiral iz obsežnega fonda pravljic, ročno zapisanih na terenu, pri najrazličnejših ljudskih pripovedovalcih. Ilustracije je prispevala Bojana Dimitrovski.