Nobelova nagrada za literaturo krat dva - v luči neevropocentričnosti naproti lavreatkama?

Leto 2018 - za nagrado izgubljeno leto

Lani je Švedska akademija preložila razglasitev nagrade za literaturo zaradi spolnega škandala in domnevne kršitve pravil o navzkrižju interesov, ki sta povzročila globok razkol v tej ugledni instituciji.

Po škandalu je akademija doživela prevetritev. V Nobelov odbor, ki pripravi ožji izbor kandidatov za nagrado, je bilo imenovanih pet zunanjih članov. Več članov je iz akademije izstopilo, med njimi pesnica Katarina Frostenson. V središču škandala je bil njen soprog, francoski fotograf Jean-Claude Arnault, ki je bil lani obsojen zaradi posilstev. Tiskovni predstavnik akademije Mats Malm je razpoloženje v instituciji nedavno opisal kot zelo konstruktivno. "Bilo je boleče. Rane ostajajo," je komentiral krizo, ki je pretresla akademijo.

Z namenom zapolniti nastali manko v podelitvi najbolj čislane literarne nagrade se je skupina 100 švedskih avtorjev, igralcev, novinarjev in drugih osebnosti v kulturi odločila ustanoviti Novo akademijo, ki je lansko jesen podelila "alternativno Nobelovo nagrado", vredno nekaj manj kot 100.000 evrov. Prejela jo je francoska avtorica Maryse Conde z otoka Guadeloupe v Karibskem morju.

Nobelova nagrada kot neevropocentrična in ne nujno namenjena literatu

Letos pa bo Švedska akademija podelila kar dve nagradi. Za razliko od drugih prestižnih nagrad za literaturo akademija ne objavi seznama kandidatov, zato je ugibanj okrog dobitnikov veliko. Znano je le, da je za nagrado za leto 2018 v igri 194 kandidatov, za leto 2019 pa 189.

Kot je poročal The Guardian, je vodstvo odbora za nagrado prepričano, da bi se lahko Nobelova nagrada za literaturo po lanskem letu vrnila z novim zagonom. Aktualni predsednik odbora Anders Olsson je v minulem tednu omenil, da v iskanju nagrajenca širijo perspektivo. "Imeli smo bolj evropocentrično perspektivo na literaturo, sedaj se oziramo po svetu," je dejal. Pritrdil je tudi, da je bila nagrada v preteklosti usmerjena bolj k literatom, in opomnil, da v današnjem času delujejo tudi številne velike pisateljice.

Sicer je med dosedanjimi 114 lavreati za literaturo zgolj 14 žensk (12,3 odstotka od vseh nagrajencev). Kot prva ženska je leta 1909 nagrado dobila švedska pisateljica Selma Lagerlöf. Je pa statistika vsaj malenkost bolj optimistična od leta 2004 dalje, ko je nagrado prejela Elfriede Jelinek. V minulih 15 letih je bilo med skupno 14 nagrajenci pet Nobelovih lavreatk za literaturo - ob Elfriede Jelinek še Doris Lessing (2007), Herta Müller (2009), Alice Munro (2013) in Svetlana Aleksijevič (2015) -, kar je malenkost več od tretjine vseh nagrajencev v tem obdobju.

Prav tako na spletnih stavnicah ob letošnji podelitvi nagrad za leti 2018 in 2019 med favoriti kraljujejo ženska imena: kanadska pesnica in pisateljica Anne Carson, že omenjena dobitnica alternativne Nobelove nagrade Maryse Conde, Kitajka Can Xue, ruska pisateljica Ljudmila Ulicka, pa tudi Kanadčanka Margaret Atwood in poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Med kandidati pa se omenja Kenijca Ngugiha wa Thiong'oja, Japonca Harukija Murakamija, madžarskega pisatelja Petra Nadasa in sirskega pesnika Adonisa.

Kulturnica in ekonomistka Fiammetta Rocco, ki kot administratorka sodeluje pri mednarodnemu bookerju, je presodila: "Če bosta lavreata dva, mora biti vsaj ena ženska in naj bosta iz različnih kontinentov." Tudi novinarka Alexandra Pascalidou, ki je lani osnovala alternativno Nobelovo nagrado, je bila med tistimi, ki so podobnega mnenja - naj bo nagrajenka, je njene besede povzel The Guardian.

Glede evropocentričnosti nagrade pa je bilo že v preteklosti veliko povedanega. Kritiki trdijo, da večina dosedanjih nagrajencev prihaja iz Evrope oz. držav, ki so jih Evropejci kolonizirali, v svoji pisavi pa naj bi bili ti nagrajenci zavezani evropski literarni tradiciji. Med 114 nagrajenci jih največ, 16 prihaja iz Francije, 12 iz ZDA, 11 iz Velike Britanije, po 8 iz Nemčije in Švedske.

Sicer je leta 2017 Nobelovo nagrado za literaturo prejel britanski pisatelj Kazuo Ishiguro, za veliko presenečenje pa je akademija poskrbela leto pred tem, ko je nagrado namenila ameriškemu kantavtorju Bobu Dylanu.

Nobelova nagrada za literaturo dvema izrednima avtorjema

Alfred Nobel je v svoji oporoki napisal, naj nagrado za literaturo, ki bo nosila njegovo ime, izročijo avtorju ali avtorici na področju literature, ki bo ustvaril/a najbolj izredno literarno delo v neki idealistični smeri. Tega napotka se odbor seveda drži.

Do četrtka ne preostane nič drugega, kot ugibati in navijati za svojega favorita ali favoritinjo. Je pa Malm minuli teden zagotovil, da bosta Nobelova nagrajenca za literaturo za leti 2018 in 2019 deležna enakih časti, slave in pozornosti. In v to ne gre dvomiti. Vsi ljubitelji literature težko pričakujejo trenutek razglasitve, z njimi pa založbe in založniki, ki bodo lahko ponovno poskrbeli, da bo širše bralstvo v njihovi državi dodobra spoznalo velikega avtorja ali avtorico, morebiti celo takšnega, za katerega sploh še ni slišalo.

Vse Nobelove nagrade sicer po tradiciji podelijo v Stockholmu in Oslu 10. decembra, na obletnico smrti izumitelja dinamita Alfreda Nobela (1833-1896).