Svet 10.10.2019 20:03

Na Poljskem in v Avstriji veselje ob Nobelovih nagradah za literaturo, ponekod ogorčenje

Ljubljana, 10. oktobra - Novica, da Nobelovo nagrado za literaturo prejme avstrijski pisatelj Peter Handke, je sosednji državi prinesla veliko veselje. Na Poljskem pa se veselijo Nobelove nagrade za Olgo Tokarczuk. A odločitev o dodelitvi nagrade kontroverznemu Handkeju je sprožila tudi plaz ogorčenja. Med tistimi, ki so kritični, je tudi slovenski filozof Slavoj Žižek.

Nemčija, Berlin.
Poljska pisateljica Olga Tokarczuk, Nobelova nagrajenka za leto 2018.
Foto: dpa/STA

Avstrija, Dunaj.
Avstrijski pisatelj Peter Handke, Nobelov nagrajenec za literaturo za leto 2019.
Arhiv STA.
Foto: dpa/STA

Nagrajenec Handke, ki živi na obrobju Pariza, je v prvem odzivu na ugledno priznanje dejal, da je "po vseh prepirih" v zvezi z njegovim delom presenečen, da ga je švedska akademija izbrala. Za francosko tiskovno agencijo AFP je še dodal, da gre za "pogumno potezo". "To so dobri ljudje," je poudaril.

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je nagrado pospremil z besedami: "Presrečen dan - vsekakor za avstrijsko literaturo in za literaturo nasploh." S Handkejem je po Van der Bellnovih besedah Nobelovo nagrado prejel "avtor, katerega tih in prodoren glas že desetletja odslikuje svetove, kraje in ljudi, ki ne bi mogli biti bolj fascinantni," je njegove besede povzela avstrijska tiskovna agencija APA.

Handke "osvetljuje vmesne prostore bivanja in subtilno opisuje občutke in mišljenje svojih likov. V preprostem, a vendar edinstvenem tonu dovoljuje bralkam in bralcem, da vstopijo v njegov svet in jezik," je poudaril Van der Bellen in dodal, da so lahko Handkeju zelo hvaležni.

Za avstrijskega zunanjega ministra Alexandra Schallenberga, ki je pristojen tudi za EU, umetnost, kulturo in medije, ter avstrijsko kanclerko Brigite Bierlein je Nobelova nagrada za Handkeja "zelo zasluženo in cenjeno priznanje za izjemen literarni talent". "Handke se je dotaknil več generacij bralk in bralcev," sta sporočila v izjavi za javnost.

Prva avstrijska dobitnica Nobelove nagrade za literaturo Elfriede Jelinek se je na novico, da je Nobelovo nagrado za literaturo prejel njen pisateljski kolega, odzvala z navdušenjem. "Čudovito! Vsekakor bi jo lahko dobil že pred menoj," je povedala za agencijo APA. Po njenem mnenju je bil skrajni čas, da je Handke dobil Nobelovo nagrado. Veseli jo tudi, da je nagrado prejel nekdo, "na katerega bodo v Avstriji končno ponosni".

Novica je razveselila tudi celovškega založnika Lojzeta Wieserja. Handkeja je po pisanju agencije APA označil kot "največjega prenovitelja jezika iz protislovja te dežele". Kot je še povedal, je nenavadno naključje, da je dvojezični avtor nagrado dobil prav na dan spomina na obletnico plebiscita, 10. oktober, kot tudi dejstvo, da je v Mestnem gledališču Celovec ravno nocoj premiera njegove drame Ura, ko nismo ničesar vedeli drug o drugem. Pri založbi Wieser je sicer izšlo več Handkejevih del.

Nobelova nagrada Handkeju danes sproža tudi ogorčenje, pisatelj, dramatik, pesnik in esejist pa je tako z deli kot tudi s svojimi dejanji že v preteklosti večkrat sprožal kontroverze. Zaradi svojih prosrbskih stališč med vojno v nekdanji Jugoslaviji in zagovarjanja nekdanjega srbskega voditelja Slobodana Miloševića je ostal tudi brez kakšne od literarnih nagrad. Njegova stališča so v preteklosti naletela na neodobravanje in kritiko tudi v Sloveniji.

Med kritiki odločitve o podelitvi Nobelove nagrade Handkeju, je slovenski filozof Slavoj Žižek. V odzivu za britanski časnik The Guardian je spomnil, da je Handke to nagrado označil kot "napačno kanonizacijo literature", ter poudaril, da letošnja nagrada "dokazuje, da je imel prav".

"To je Švedska danes," je nadaljeval Žižek. "Tisti, ki je opravičeval vojne zločine, je dobil Nobelovo nagrado, medtem ko je država sodelovala pri popolni diskreditaciji resničnega heroja našega časa, Juliana Assanga," je dodal. Ob tem je ocenil, da bi se morali v odzivu zavzeti za to, da Handke ne dobi Nobelove nagrade za literaturo in da Assange dobi Nobelovo nagrado za mir.

Odločitev švedske akademije, da nagrado podeli Handkeju, je sicer na neodobravanje naletela predvsem v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Bosanski igralec Nermin Tulić, ki je bil med obleganjem Sarajeva med vojno v BiH s strani bosanskih Srbov huje ranjen, je na Twitterju objavil smeška, ki bruha.

"Miloševićev občudovalec in negativec je dobil Nobelovo nagrado za literaturo ... Kakšni časi ...," pa je v odzivu zapisal profesor mednarodnih odnosov v Sarajevu Emir Suljagić, ki je preživel pokol v Srebrenici. Podoben je tudi naslov članka v kosovskem dnevniku Koha Ditore: "Oboževalec Miloševića, dvojnik negativca, prejme Nobelovo nagrado za literaturo."

Med znanimi imeni, ki so obsodila dodelitev nagrade Handkeju, je tudi romanopisec Salman Rushdie. Rushdie in preminula kulturna kritičarka Susan Sontag sta tudi v preteklosti večkrat kritizirala Handkejevo držo do Miloševićeve politike. Ko je imel Handke leta 2006 govor na pogrebu Miloševića, ki je umrl v zaporu med procesom na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, so se sicer nekateri zavzeli zanj, številni drugi pa so ga kritizirali.

V svetovnem tisku se tudi danes vrstijo kritike, medtem ko časniki v Srbiji pozdravljajo, da je Nobelovo nagrado prejel "prijatelj Srbov", ki je od leta 2012 tudi član srbske akademije znanosti in umetnosti.

Olga Tokarczuk je ob novici, da prejme prestižno priznanje, po pisanju francoske tiskovne agencije AFP v prvem odzivu povedala: "Tega še nisem čisto dojela." Dodala je, da je zadovoljna, da je Handke, ki ga še posebej ceni, prejel nagrado istočasno kot ona. "Čudovito je, da švedska akademija ceni srednjeevropsko književnost," je po poročanju AFP še povedala za poljski časnik Gazeta Wyborcza.

Pisateljici so se na Poljskem poklonili tudi predstavniki oblasti. Poljski predsednik Andrzej Duda je po pisanju poljske tiskovne agencije PAP ob razglasitvi Olge Tokarczuk za Nobelovo nagrajenko dejal, da je danes velik dan za poljsko literaturo. Spomnil je, da gre za drugo poljsko avtorico, ki je prejela to prestižno nagrado. Pred njo je to namreč leta 1996 že uspelo pesnici Wislawi Szymborski.

Prav tako je nagrajenki čestital poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je izrazil navdušenje nad tem, da je poljska literatura tako visoko cenjena v svetu. Poljski kulturni minister Piotr Glinski pa je poudaril, da je Olga Tokarczuk dokaz, da ima poljska kultura pomembno mesto v svetu. Na Twitterju je čestital pisateljici za uspeh in dodal, da se čuti v tem trenutku dolžan vse njene knjige ponovno prebrati.