Od blizu 14.10.2019 10:48

Ob letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu optimistično razpoloženje v branži

pripravila Tatjana Zemljič

Frankfurt, 14. oktobra - V Frankfurtu bo od srede do nedelje potekal 71. mednarodni knjižni sejem. Za razliko od zadnjih let v branži letos vlada optimistično razpoloženje, čemur botruje povečanje prometa. Na sejmu pričakujejo okoli 7500 razstavljavcev iz 150 držav, častna gostja je Norveška. S svojo stojnico se bo na sejmu predstavila tudi Slovenija.

Sejem bo tematsko zazrt v prihodnost

Frankfurtski knjižni sejem je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa tako raznolik, da je težko najti njegovo osrednjo točko. A to je vsekakor namerno, saj sejem po besedah direktorja Jürgena Bossa kot nekakšen zbiralnik povezuje velike teme sodobnosti. Bossu se zdi pomembna tudi družbena angažiranost sejma. Tako bo letos vrsta kampanj in prireditev posvečena svobodi mišljenja.

Letošnja izdaja bo močno zazrta v prihodnost. Posvetila se bo novim tehnologijam, novim oblikam posredovanja literature in novim skupinam bralcev. Več prostora bodo letos namenili gibljivim slikam. Del sekcije The Arts+ bo tako namenjen Bienalu gibljivih slik, kjer se bo med drugim mogoče seznaniti z eksperimentalno digitalno umetnostjo. Poleg tega bodo letos prvič na sejmu poseben prostor namenili zvočnim knjigam in podcastom, prvič bodo več pozornosti posvetili tudi virtualni resničnosti in umetni inteligenci.

Ob letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu za razliko od zadnjih let v branži vlada optimistično razpoloženje. Prvič po letu 2012 so namreč v Nemčiji zabeležili porast prodaje knjig. Kot je povedal direktor združenja nemških knjigotržcev Alexander Skipis, se je "letošnje leto zelo dobro začelo". Do avgusta se je promet povečal za 2,9 odstotka, prodaja pa se je povečala za 0,4 odstotka. "Zelo smo optimistični tudi glede preostanka leta," je njegove besede povzela dpa.

V prihodnje bo branža aktivna predvsem na področju digitalizacije. Po e-knjigah in spletni prodaji so po besedah Skipisa velike teme prihodnosti bralna analitika in umetna inteligenca. Kot piše dpa, je mogoče s pomočjo računalniških programov analizirati, na kakšen način bralci berejo e-besedila ter tako odkrivati ključe za pisanje novih besedil. Poleg tega je tudi umetna inteligenca že sposobna pisanja knjig. "Težko si predstavljamo, kaj nas še čaka," je dejal Skipis.

Sejem bo od srede do petka odprt za stroko, za širšo javnost pa v soboto in nedeljo. Konec tedna se bodo v Frankfurtu mudila tudi nekatera zvezdniška imena, kot so televizijski moderator Thomas Gottschalk, avtorica kriminalk Nele Neuhaus in okoljska aktivistka Luisa Neubauer. Novost je, da bodo lahko obiskovalci letos knjige kupovali oba dneva, medtem ko so v minulih letih lahko založbe knjige prodajale šele v nedeljo popoldan.

Častna gostja Norveška v Frankfurtu pod motom Sanje v nas

Častna gostja letošnjega sejma Norveška bo na sejmu nastopila pod motom Sanje v nas. V Frankfurtu pa ne bo predstavila le svoje literature, ampak v muzejih in drugih kulturnih institucijah tudi širše ustvarjanje: med drugim v Muzeju uporabne umetnosti razstavo Norveška hiša, v Kunsthalle Schirn dela umetnice Hannah Ryggen in v Nemškem arhitekturnem muzeju norveško leseno arhitekturo.

V Frankfurt se bodo Norvežani pripeljali z vlakom. Na literarnem vlaku, ki bo 15. oktobra pripeljal na glavno železniško postajo, bodo princesa Mette-Marit ter okoli 20 najbolj znanih norveških avtorjev. Na odprtju bosta zbrane nagovorila uspešen norveški pisatelj Karel Ove Knausgard ter avtorica mlajše generacije Erika Fatland.

Do 20. oktobra bo v Frankfurt skupaj prišlo 100 norveških avtorjev, med njimi Jo Nesbo, Maja Lunde, Erik Fosnes Hansen, Jostein Gaarder, Tomas Espedal, Per Petterson in Maria Parr. Iz norveškega jezika je bilo letos v nemščino prevedenih 250 naslovov. V nacionalnem paviljonu bodo Norvežani predstavili "domišljijsko geografijo norveške literature", je besede Margit Walso, direktorice organizacije Norwegian Literature Abroad, povzela nemška tiskovna agencija dpa.

Kot še piše dpa, 88 odstotkov Norvežanov na leto prebere vsaj eno knjigo, 100 založb na leto izda 5000 novih naslovov, od tega 60 do 70 odstotkov predstavljajo dela domačih avtorjev, 5,3 milijona Norvežanov pa ima za nakup knjig na voljo 550 knjigarn.

Slovenija na Frankfurtskem knjižnem sejmu

Slovenija se bo na sejmu predstavila s stojnico ter devetimi dogodki s slovenskimi avtoricami in avtorji z novimi knjižnimi prevodi v nemščini: Dragom Jančarjem, Alešem Štegrom, Glorjano Veber in Jurijem Hudolinom. Kot piše na spletni strani Javne agencije za knjigo RS (Jak), bodo nadaljevali z aktivnostmi na kulinaričnem področju. V prestižnem Gourmet & Travel Salonu se bo predstavila Anita Šumer z mednarodno uspešnico, knjigo Drožomanija.

Na odru Weltempfang soorganizirajo pogovor o literarnem prevajanju, na katerem bo sodelovala prevajalka Tanja Petrič. V strokovnem programu za prevajalce pa poleg nje sodelujeta še dve slovenski prevajalki iz nemščine - Amalija Maček in Nina Medved. Na sejmu bosta z individualnima stojnicama sodelovali še založbi Beletrina in Mladinska knjiga.

Slovenija bo sicer častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022.