Še vedno aktualna Jenkova iskrena izpoved ambivalentnih čustev in razpoloženj

Jenko, najpomembnejši slovenski pesnik po Prešernu

Irena Novak Popov je ob 150-letnici Jenkove smrti za STA poudarila, da je Jenko (1835-1869) najpomembnejši slovenski pesnik po Francetu Prešernu in pred moderno s preloma iz 19. v 20. stoletje. Literat, ki je po njenih besedah odločilen tudi za razvoju slovenske kratke pripovedi, je "v raznovrstnih oblikah, ob najpogostejših štirivrstičnicah so tudi soneti, krakovjaki in parodija romantičnega epa, uporabljal naravnemu govoru približan jezik, ki še danes učinkuje kot iskrena subjektivna izpoved ambivalentnih čustev, razpoloženj in zelo kompleksnega spleta misli".

Najbolj moderno občutje po besedah literarne zgodovinarke prinaša Jenkov 20-pesemski cikel Obrazi: "Na skrčenem prostoru 12 verzov razpirajo eksistencialna, nacionalna in filozofska vprašanja: o kratkotrajnosti vseh oblik bivanja, o spremenljivosti čustev, o samobitnosti narave in vesolja, ki sta radikalno ločena od človekovih želja, o spodleteli komunikaciji, tujosti, poraženi moči, o domoljubju, resignaciji in upanju v preživetje slovenske kulture in jezika."

V ljubezenski poeziji pa je bil Jenko inovativna, duhovno vznemirjena osebnost, razklana na romantično idealizacijo ter zemeljsko radoživost, je zapisala Irena Novak Popov: "Romantični elegizem obdaja s humorjem, ironijo, sentimentalnost demontira s parodističnimi postopki, uporablja celo pogovorne fraze, s čimer se osvobaja Prešernove monumentalnosti. 'Predrzno' čutno sproščenost, kot je vabilo v uživanje, je tedanja moralna kritika obsodila, zato so pesmi z motivi ženske erotične svobode ostale v rokopisu."

Opomnila je, da je tudi v filozofski liriki Jenko izstopil iz tradicionalne religioznosti, panteizma in pozitivističnega umovanja, saj se je odprl skepsi in bivanjski negotovosti. "Mišljenje svojega časa je presegel s filozofijo trenutka, s pojmovanjem časa kot neobrnljivega ničenja, s spoznanjem o nemožnem obstajanju v sferi čiste duhovnosti, toda pogrez v brezčutni mir je presegel s pokončnim vztrajanjem," je zapisala Irena Novak Popov.

Jenkova drža je bila moderni subjektivizem in kljubovanje moralno-vzgojnim principom, ki so obvladovali javno mnenje in odločali tudi o objavljanju. Izdajo njegove zbirke Pesmi 1865 so odklonili vsi ljubljanski tiskarji in založnik Janez Giontini, ki ga je pridobil prijatelj Levstik, jo je moral natisniti v Gradcu, je za STA še zapisala priznana literarna zgodovinarka.

Bogato jubilejno dogajanje v sklopu Jenkovih dni

V sodelovanju Zavoda za turizem in kulturo Kranj, kranjske občine, Kulturnega društva Mavčiče in drugih sodelujočih bodo letošnji Jenkovi dnevi v luči obletnice ponudili še posebej bogato dogajanje. V petek bo za uvod v dneve ob 10. uri potekal spominski dogodek v kranjskem Prešernovem gaju, ki ga bodo sooblikovali učenci in dijaki iz Kranja. Tem se bodo pridružili tudi osnovnošolci iz Semiča, kjer je Jenko štiri leta deloval kot hišni učitelj na gradu Turn. Ob 11. uri pa bo v Mestni knjižnici Kranj okrogla miza na temo Vpliv okolja na ustvarjanje poezije in proze, na ogled bo razstava o Jenku, učenci in dijaki, ki so prispevali besedila za Kranjske vaje, pa se bodo lahko srečali z letošnjimi nominiranci za Jenkovo nagrado.

Prav podelitev te nagrade bo 24. oktobra predstavljala vrhunec Jenkovih dni. Za najboljšo pesniško zbirko minulih dveh let so nominirani Nina Dragičević za poemo Ljubav reče greva (Škuc), Sergej Harlamov za Mnogoboj mitologij (Litera), Franci Novak za zbirko Vračanje pogleda (Hiša poezije), Zoran Pevec za delo Kako postati nihče (LUD Šerpa) in Kaja Teržan za zbirko Krog (Center za slovensko književnost).

Posebnost letošnje podelitve Jenkove nagrade je, da bo potekala v kranjskem Prešernovem gledališču, kjer so nagrado sicer prvič podelili leta 1986, ko jo je prejel Niko Grafenauer za zbirko Palimpsesti. S tem želijo po besedah direktorja Zavoda za turizem in kulturo Kranj Tomaža Štefeta dogodek ponovno približati Kranjčanom in poskrbeti, da bo postal širše obiskan in prepoznan.

Pestro dogajanje se obeta tudi v nedeljo, 20. oktobra, ko bo spominska slovesnost potekala še ob Jenkovem spomeniku v njegovi rojstni Podreči, do koder se bo mogoče organizirano sprehoditi po poti Jeprškega učitelja, ki se od Drulovke vije skozi vasi Jama, Praše in Mavčiče.

V času Jenkovih dni bo lokalni zavod za turizem v hiši v Kranju, kjer je živel Jenko, odprl tudi Jenkovo sobo. V pritličnem prostoru bodo pripravili razstavo o Jenku, prostor pa bo namenjen tudi ustvarjanju in druženju pesnikov oziroma ustvarjalcev pisane besede. Kot je na nedavni predstavitvi še povedal Štefe, bo Jenkova soba služila tudi kot umetniška rezidenca kulturnim institucijam v Kranju.