Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PRI ZALOŽBI ZRC ZBIRKA PRIPOVEDI NARUOBE PRAV VERE SMOLE

Pod okriljem Založbe ZRC je izšla zbirka folklornih in spominskih pripovedi iz šentruperske fare na Dolenjskem z naslovom Naruobe prav. Avtorica Vera Smole je v knjigi zbrala 684 enot folklorne ustvarjalnosti, zbranih na območju starodavne šentruperske fare, manjše dolenjske Občine Šentrupert z okrog 2900 prebivalci. Bogastvo in lepota pokrajine sta omogočala pestro posvetno in cerkveno zgodovino, domačemu življu pa z njima in ujmami povezane boljše in slabše čase. "Da teh ni bilo malo, pričajo pretresljive socialne pripovedi, vera v različne oblike nadnaravnega, predvsem pa številne anekdote in šaljive pripovedi, s katerimi so bodrili sami sebe," piše na strani založbe.

Posebnost knjige so morda tiste zgodbe, ki izkazujejo zelo pretanjen občutek za jezik, kar želi poudariti tudi naslov knjige Naruobe prav. V 35 letih je pri zbiranju gradiva sodelovalo 87 pripovedovalcev. Skoraj vse pripovedi so poenostavljeno zapisane v domačem narečnem govoru. Pripovedi so v skladu s folkloristično stroko razvrščene v 11 poglavij. Vsako poglavje uvaja vsaj še en folklorni obrazec ali pesem. Knjigo poživljajo pravljične ilustracije Petre Marovt - Pere Maro, so še navedli pri založbi.

D'ANNUNZIO IN PESCARSKE ZGODBE

Pri LUD Literaturi so izdali zbirko Pescarske zgodbe, ki jo podpisuje italijanski književnik Gabriele D'Annunzio (1863-1938). D'Annunzio je med bralstvom znan kot pesnik, romanopisec in dramatik, nekoliko manj pa kot pisec krajših proznih del, ki jih je ustvarjal zlasti v mladih letih. Tako je že pri 19 letih izdal prvo prozno delo, zbirko 11 črtic z naslovom Deviška dežela. V njej obravnava teme, povezane z življenjem ljudi v njegovem rojstnem kraju Pescara, manjšem abruškem mestu na jadranski obali, in njeni okolici. Podobno tematiko je ohranil tudi v zbirki štirih novel z naslovom Knjiga devic, v zbirki kratkih zgodb z naslovom Sveti Pantaleon in zbirki treh zgodb z naslovom Nasilneži. Leta 1902 je kot uveljavljen romanopisec začutil potrebo, da bralcem predstavi svoja mladostna dela, in je iz zadnjih treh zbirk izbral 18, po njegovem mnenju najbolj reprezentativnih pripovedi, jih na novo uredil, slogovno izpilil in izdal z naslovom Pescarske zgodbe, ki jih je sedaj mogoče prebrati tudi v slovenskem prevodu Vasje Bratine.

"V pričujočo zbirko je uvrstil tematsko zelo raznovrstne pripovedi, katerih skupni imenovalec je navidezno samo isto prizorišče, torej Pescara z okolico, v resnici pa v večini od njih raziskuje medčloveške odnose, zlasti pa človeško duševnost in človekove prvobitne, malodane živalske nagone in vzgibe, ki se dostikrat izražajo skozi okrutnost, pretirano versko gorečnost, nazadnjaštvo, pohlep, zlobo, izprijenost, pa tudi skozi prostodušnost, prijaznost in dobroto," je o delu zapisal Bratina.

SPOZNAJTE STARKOVEGA GOSPODA GROMA

Pri založbi Zala so za mlade bralce izdali knjigo Gospod Grom, ki jo podpisuje eden najbolj znanih švedskih avtorjev Ulf Stark. Knjiga prinaša igrivo in nežno zgodbo o veselju in žalosti, o samotnosti in prijateljstvu. Ulf in njegov prijatelj uživata v počitnicah, kljub sosedu, velikanu, ki straši naokrog v havajskih srajcah, kosmat in z gromkim glasom. Dokler se Ulf ne spre s prijateljem in dokler med nevihto bor ne podre Samote, mamine kolibe. Mamo to tako potre, da igra samo še žalostne melodije na klavir. To pa razjezi grozovitega velikana, gospoda Groma. Ulf bi še kako rad, da bi bilo vse kot nekoč, ampak kaj naj stori, so pri založbi povzeli vsebino knjige.

Dela Ulfa Starka (1944-2017) so večstranska in segajo od slikanic do romanov za mlade. Nekaj knjig je predelal v scenarije in prejel vrsto nagrad: švedsko Augustovo nagrado, nemško jugendliteraturpreis in emmyja za izviren scenarij za dansko televizijsko serijo. Stremel je k temu, da bi njegove knjige odsevale "humor in pogum za soočanje z življenjem". Ilustracije priznanega dela švedske mladinske literature Gospod Grom podpisuje mladi švedski ustvarjalec Marcus-Gunnar Pettersson. Knjigo je poslovenila Danni Stražar.

POŠASTKO BI RAD STRAŠIL, A NEUSPEŠNO

Pri KUD Sodobnost International je izšla slikanica Pošastko Dite Zipfel z ilustracijami Matea Dineena. "Pošastko je obupan. Skrbno si je izbral otroka, da bi živel pod njegovo posteljo in ga malo strašil. Pa kako se je trudil. Nabrusil zobe. Izdelal maske. Naježil kožuh. Glodal podboj, škripal z vrati in skrival igrače. Prhal je z nozdrvmi, napenjal jeklene mišice, pokal s kostmi. Grabil otroka za noge in mu izmikal odejo. In kaj se je zgodilo? Nič, popolnoma nič: otrok spi, smrči in se celo reži v snu. Niti sledu o strahu! Povsem razumljivo, da se je Pošastko vsega naveličal," so vsebino knjige povzeli pri založbi. Slikanico, v kateri je besedilo izpisano na roko, je prevedla Alexandra Natalie Zaleznk.