V Louvru odprtje velike razstave ob 500-letnici Da Vincijeve smrti

Dela za razstavo so si v muzeju Louvre, kjer sicer hranijo pet Da Vincijevih slik in 22 risb, izposodili iz številnih javnih in zasebnih zbirk po svetu. Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP je 24 risb iz britanske kraljeve zbirke za razstavo posodila britanska kraljica Elizabeta II., slike pa so med drugim posodili še Britanski muzej v Londonu, muzej Ermitaž v Sankt Peterburgu in Vatikanski muzeji.

Ob Da Vincijevih bodo na razstavi predstavljene tudi slike njegovih učencev. Slikam in risbam pa so dodali še rokopise, kiparska dela in druge predmete.

Znamenite slike Mona Liza v razstavo niso vključili, saj se bojijo, da bi se pred njo z množico, ki bi si jo želela podrobneje ogledati, ustvarilo ozko grlo. Slika po pisanju AFP dnevno pritegne skoraj 30.000 obiskovalcev. Na razstavi bo sicer Mona Liza predstavljena s pomočjo virtualne resničnosti.

Prav tako ne bo slike Odrešenik sveta, ki je bila leta 2017 na dražbi avkcijske hiše Christie's prodana za rekordnih 450 milijonov dolarjev. Slika od tedaj še ni bila javno razstavljena, kar zbuja dvome tako glede lastništva in nahajališča slike kot glede njene avtentičnosti. Septembra lani naj bi sliko, za katero mnogi strokovnjaki še vedno dvomijo, da je resnično Da Vincijevo delo, razstavili v muzeju Louvre Abu Dhabi, vendar so razstavo preložili brez pojasnila.

Najdražjo sliko na svetu naj bi po prvih informacijah po nakupu pridobile lokalne oblasti. "Da Vincijeva mojstrovina, ki je bila sprva izgubljena in nato dolgo hranjena v zasebni lasti, je sedaj naše darilo svetu," je tedaj dejal Mohamed Khalifa al-Mubarak, vodja oddelka za kulturo in turizem v Abu Dabiju.

Decembra pa je New York Times razkril, da za nakupom stoji član savdske kraljeve družine, princ Badr bin Abdullah. Nato pa je časnik Wall Street Journal poročal, da je omenjeni princ nakup opravil v imenu savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, ki pa tega ni nikoli potrdil.

V muzeju Louvre so v pripravah na razstavo oddelek za kulturo in turizem v Abu Dabiju zaprosili za izposojo slike. A kot pravijo v muzeju, odgovora še niso dobili.

V zadnjem hipu pa so v Pariz pripeljali znamenito Da Vincijevo risbo Vitruvijec. Dogovor o izposoji umetnin med Italijo in Francijo, ki je vključeval tudi Vitruvijca, sta konec septembra podpisala italijanski minister za kulturo Dario Franceschini in njegov francoski kolega Franck Riester.

Zatem je sodišče v Benetkah po pritožbi združenja Italia Nostra, kjer so menili, da je Da Vincijeva risba prekrhka za izposojo, sprva zaustavilo načrtovano izposojo Vitruvijca, nato pa zadnji hip odločilo, da bo Italija Franciji vendarle posodila znamenito risbo.

Razstavo, ki bo odprta do 24. februarja, si bo mogoče ogledati le z vnaprejšnjo rezervacijo. Doslej je bilo po pisanju AFP rezerviranih že skoraj 200.000 vstopnic. V muzeju pričakujejo 7000 obiskovalcev dnevno.

Da Vinci se je rodil leta 1452. S 14. leti je šel v Firencah za vajenca k Verrocchiu. Poleg slikanja ga je mikal svet znanosti. Ko je bil star 30 let, se je preselil v Milano, kjer je bil slikar, inženir in arhitekt pri milanskemu vojvodi Ludovicu Sforzi. Milanska leta veljajo za njegova najbolj plodovita.

Ko so leta 1499 Francozi zasedli Milano, se je najprej vrnil v domače Firence, kjer je naslikal znamenito Mona Lizo, šel nato v Milano in v Rim, kjer je sprejel službo pri Cesareju Borgii, enem najbolj neusmiljenih tiranov tistega časa. Pri 64 letih pa se je preselil v Francijo in s seboj vzel Mona Lizo.

Francoski kralj Franc I. je ostarelemu mojstru dodelil graščino Cloux pri Amboisu, kjer je lahko v miru nadaljeval svoje raziskave in poskuse. Umrl je 2. maja 1519. Pokopali so ga v samostanu cerkve Saint Florentin v Amboisu.