Slovenija 24.10.2019 5:00

Bredi Biščak in Tatjani Jamnik bodo drevi izročili Sovretovo nagrado

Hrastnik, 24. oktobra - V knjižnici Antona Sovreta Hrastnik bo drevi slovesnost, na kateri bo Društvo slovenskih književnih prevajalcev Bredi Biščak in Tatjani Jamnik izročilo Sovretovo nagrado. Breda Biščak bo nagrajena za prevod dela Johna Williamsa Avgust, Tatjana Jamnik pa za prevod knjige Jana Nemca Zgodovina svetlobe: roman o fotografu Františku Drtikolu.

Ljubljana, Mestni trg. Knjige. Arhiv STA. Foto: Tina Kosec/STA

Ljubljana, Mestni trg.
Knjige.
Arhiv STA.
Foto: Tina Kosec/STA

Breda Biščak je plodovita prevajalka leposlovnih in družboslovnih del, spisanih v angleškem jeziku. Med njenimi avtorji so Virginia Woolf, Vladimir Nabokov in Hanif Kureishi, v zadnjih letih pa se jim je pridružil še ameriški pisatelj John Williams. Lani je pri Mladinski knjigi v njenem prevodu izšel avtorjev najuspešnejši roman Avgust, ki je v izvirniku izšel leta 1971 in katerega naslovni junak je Gaj Julij Cezar Oktavijan, prvi rimski cesar, znan predvsem z vzdevkom Augustus.

Prevajalka se je poglobila v rimsko zgodovino in v večni problem slovenjenja antičnih imen ter si tako na ravni skladnje kot na ravni besedišča prizadevala dodobra premleti informacijo, ki jo besedilo podaja, in jo izraziti čim bolj idiomatično. Še več, v prevodu so nekateri podatki točnejši kot v izvirniku, med drugim piše v obrazložitvi nagrade.

Tatjana Jamnik z obsežnim prevajalskim opusom iz poljske in češke književnosti ter prepoznavno in jasno poetiko je nagrajena za prevod romana, ki prinaša biografsko fresko o češkem fotografu Františku Drtikolu. Jezikovne plasti pripovedi so mnogotere in njihov razpon velikanski: od stilizirane pogovorščine in narečij do uporabe arhaično obarvanega besedišča kot dela sodobnega jezikovnega repertoarja, od jezikovnih obrazcev do jezikovnih invencij.

Pri prevodu, ki je izšel pri KUD Police Dubove, je suvereno sledila različnim ravnem in dinamikam izvirnika, uporabljala knapovsko besedišče idrijskih rudarjev ter poustvarjala emocionalno napetost razglednic z bojišč prve svetovne vojne, kot tudi esencialno in razredčeno govorico romanesknega lika, ki doživlja duhovno preobrazbo, piše v obrazložitvi.

V ožji izbor za Sovretovo nagrado 2019 se je poleg nagrajenk uvrstila še Marjanca Mihelič s prevodom dela Petra Nadasa Vzporedne zgodbe (Beletrina, 2018).

Komisijo so sestavljali Nada Grošelj (predsednica), Aleš Berger, Lijana Dejak, Matej Hriberšek in Majda Kne.

Nagrado, ki nosi ime po prevajalcu Antonu Sovretu, so prvič podelili v letu njegove smrti, leta 1963. Lani je nagrado prejel Uroš Kalčič za prevoda dveh romanov Donne Tartt Skrivna zgodovina in Lišček.