Najsrečnejše obdobje potovanja Alme M. Karlin na razstavi v Celju

V Azijo se je zaljubila že v Londonu

Alma M. Karlin se je z azijsko kulturo srečala že pred prvo svetovno vojno v času bivanja v Londonu, kamor je iz Celja že kot najstnica pobegnila od doma oziroma od svoje mame, je za STA povedala avtorica razstave, kustosinja in antropologinja Barbara Trnovec. V Londonu je spoznala mlade Azijce - Japonce, Kitajce, Indijce - ki jih je učila evropskih jezikov, oni pa so ji predstavljali svoje kulture. Že takrat napiše stavek, ki si ga je Barbara Trnovec izbrala za naslov pričujoče postavitve: "Azija me je povsem uročila." Očarana pa svetovna popotnica ni bila le nad azijsko kulturo, ampak tudi nad Azijci, v Londonu se je zaročila s Kitajcem Xu Jonglunom, pozneje na potovanju pa se je zaljubila v Japonca, gospoda I.

Njeno osemletno potovanje je sledilo obdobju desetih let v Londonu, Oslu in Stockholmu. Ko je v času prve svetovne vojne živela v nevtralni Skandinaviji, je po besedah raziskovalke njenega življenja in dela sprejela odločitvi, ki sta usodno zaznamovali njeno nadaljnje življenje: da bo pisateljica ter da se bo odpravila na pot okoli sveta. Njen prvotni načrt je predvideval obisk Japonske, Kitajske in Indije, a se je pozneje povsem spremenil.

Tako je Alma 24. novembra 1919 iz Celja namesto na Japonsko zaradi spleta okoliščin - pomanjkanja denarja ali ustreznih potrdil - najprej odpotovala v Peru. V Genovi si je kupila ladijsko vozovnico za perujsko pristanišče Molleando in ob tem razmišljala: "Če vse poti vodijo v Rim, me bodo slej ko prej pripeljale tudi na Japonsko," je zapisala v potopisnem romanu Samotno potovanje.

Iz Peruja jo je pot vodila v Panamo, ZDA, na Havaje, od tam pa končno na Japonsko, skozi Korejo na Kitajsko in tedanjo Formozo (Tajvan). Na Japonskem je ostala kar leto dni, od poletja 1922 do poletja 1923, izkaže pa se, da ji obisk omenjenih dežel predstavlja najsrečnejši del njenih potovanj. Korejo opiše kot deželo jutranje tišine, ki ji vzbudila občutek doma, Kitajsko kot popotni paradiž, Formozo pa kot otok sanj, na katerem je, kot je zapisala, naletela na pravljičnega princa.

Šest let je s seboj tvorila kipec skrivnostnega Li Tieguaija

Med eksponati je razstavljen tudi skrivnostni kipec, ki ga je Alma večino potovanja okoli sveta nosila s seboj, mu pripisovala nadnaravne moči in mu posvetila roman Der Goetze (Malik). Kipec je dolgo veljal za izgubljenega, je povedala Barbara Trnovec, ki ga je odkrila v azijski zbirki, kamor je pomotoma zašel. Takoj je v njem prepoznala znamenit Almin kipec, ki predstavlja enega od osmih daoističnih nesmrtnikov. Po eni od teorij, naj bi bil kipec izdelan v Peruju, po drugi pa naj bi bil prenešen s Kitajske.

V Alminem kovčku je poleg kipca našel prostor tudi slovar desetih jezikov, ki ga je napisala na roke, s seboj pa je nosila tudi pisalni stroj eriko. To po mnenju kustosinje priča o tem, kaj ji je bilo pomembno.

Na razstavi je poleg kipca predstavljenih še več kot 100 drugih eksponatov, od miniaturnih predmetov, ki ji je Alma M. Karlin zbirala, japonskih lesorezov in lakiranih predmetov, pa vse do različnih tkanin, vrste pahljač in več kot 500 razglednic.

Velik doprinos k razstavi je po besedah Barbare Trnovec katalog, v katerem so podrobneje predstavljeni predmeti. Nastal je v okviru raziskovalnega projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji, v sodelovanju z oddelkom za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani in z mednarodnimi strokovnjaki.

Večino predmetov je Alma pošiljala domov po pošti, nekaj pa jih je ob koncu poti v Celje prinesla tudi fizično - denimo dve kopiji z Nove Gvineje. Pogled na zagorelo in utrujeno popotnico z dvema kovčkoma in kopjema v rokah je med Celjani, od katerih je Alma skrivaj pričakovala veličasten sprejem, naletel le na začudene poglede, je pojasnila avtorica razstave. Tudi poznejši ogled njene zbirke je Alma opisala kot da so tudi njo prišli gledat, "kot čudo, ki se ga splača videti".

Alma M. Karlin je danes rehabilitirana

Pisateljica, novinarka, ljubiteljska raziskovalka, poliglotka in teozofinja Alma M. Karlin po mnenju Barbare Trnovec sodi med največje popotnike vseh časov. Nekoč zasmehovana in spregledana je danes rehabilitirana. Njeno ime najdemo v šolskih učbenikih, upodobljena je na znamki Pošte Slovenije, posvečena ji je bila velika pregledna razstava v Cankarjevem domu, njena literarna dela so številnim v navdih.

Kot je spomnila kustosinja, je bila Alma že v 30. letih minulega stoletja v Nemčiji kot tudi v številnih evropskih prestolnicah prava zvezda, prodala je na desettisoče izvodov potopisov, Nemci so jo leta 1931 uvrstili na koledar kot eno najbolj vplivnih ustvarjalk tistega časa. Pozneje se je zaradi odkritega nasprotovanja nacionalsocializmu in nato še komunizmu znašla v strahoviti revščini in bolezni, ki je privedla do tragičnega konca življenja pri 61 letih.

"Danes nas lahko njena zgodba nagovarja k premisleku o sebi in svetu, saj tako pokončnih ljudi, zavezanih iskanju resnice, kot je bila ona, pač ni veliko," je poudarila avtorica razstave, ki kljub temu ne želi, da bi se jo mitiziralo, "saj je bila tudi ona samo človek z vsemi svetlimi in temnimi platmi".

Prihodnje leto se Alma predstavlja še na Dunaju

V okviru leta sosedskega dialoga med Slovenijo in Avstrijo bo prihodnjega junija Pokrajinski muzej Celje v sodelovanju z Umetnostnozgodovinskim muzejem na Dunaju postavil razstavo, posvečeno Almi M. Karlin. "Alma bo predstavljena kot celovita osebnost, kot nosilka vrednot, ki je ostala zvesta sebi tudi za ceno življenja, ter kot popotnica in vsestranska ustvarjalka," napovedala Barbara Trnovec.