Razstava v Milanu vzporeja dela Canove in Thorvaldsena

Na razstavi Canova/Thorvaldsen, podnaslovljeni rojstvo modernega kiparstva, je na ogled 160 del, razdeljeni v 17 sekcij. Namen razstave je dokumentirati kompleksnost stvaritev Canove in Thorvaldsena, hkrati pa gre za izjemno priložnost za vpogled v ključno preobrazbo v kiparstvu konec 18. in v začetku 19. stoletja, h kateri sta oba umetnika prispevala s svojim delom.

Skozi razstavo je mogoče prvič vzporedno spoznati ustvarjanje in življenjsko zgodbo Canove in Thorvaldsena. Oba sta dolgo živela in ustvarjala v Rimu. Canova se je tja preselil iz Benetk leta 1781, Thorvaldsen pa je v večno mesto prispel iz Koebenhavna leta 1797. V naslednjih dveh desetletjih po prihodu Thorvaldsena sta bila umetnika tekmeca.

Oba so slavili kot "sodobna klasika", ki sta idejno in tehnično zaznamovala kiparsko umetnost, njuna dela pa so danes znana po vsem svetu. Lotevala sta se enakih motivov iz antične mitologije in univerzalnih tem, kot so življenje, mladost, lepota, ljubezen in smrt, ki pa sta jih vsak po svoje interpretirala skozi delo. Zaslužna sta za to, da je Rim tedaj postal prestolnica modernega kiparstva.

Canova je bil po zapisu na spletni strani muzeja revolucionaren umetnik, ki je kiparstvo povzdignil na raven drugih umetnosti, skozi soočanje z antičnimi mojstri in s preseganjem njihovega dela. Thorvaldsen, ki je natančno preučil dela in strategijo Canove, pa je navdih našel v strogosti in nostalgičnosti klasicizma, s čemer je napovedal novo poglavje v nordijski umetnosti, zaznamovani z neprekosljivo očarljivostjo mediteranskega sveta, še piše na strani muzeja.

Za razstavo, ki je na ogled do 15. marca, so dela posodili številni italijanski in tuji muzeji, nekaj jih je iz zasebnih zbirk. V razstavišču Gallerie d'Italia - Piazza Scala so posebej hvaležni za sodelovanje Muzeja Thorvaldsens iz Koebenhavna ter ruskega muzeja Ermitaž.