misliV Novem mestu razstava En krompir, tri države - Okupacijske meje na Dolenjskem
Novo mesto, 29. oktobra - V Dolenjskem muzeju v Novem mestu bodo drevi ob 17. uri odprli zgodovinsko razstavo En krompir, tri države - Okupacijske meje na Dolenjskem 1941-1945. Razstava med drugim predstavlja čas, ko so domačini v novomeškem Mačkovcu krompir leta 1941 posadili še v stari Jugoslaviji, negovali so ga pod nemškim rajhom in izkopali pod italijansko okupacijo.
Novo mesto.
Kompleks Dolenjskega muzeja.
Foto: Rasto Božič/STA
Arhiv STA
Soavtorica razstave in kustosinja Dolenjskega muzeja Marjeta Bregar je za STA pojasnila, da se je po pričevanju 102-letnega Viktorja Mikliča iz Mačkovca "to s krompirjem" dogajalo na isti njivi, istega leta in v treh državah.
Gre za eno od razstav, ki so jo pripravili v okviru projekta Napravite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško! oziroma Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva.
Razstava ob splošni predstavitvi okupacije Slovenije leta 1941 in njenih značilnosti seznanja predvsem z okupacijo Dolenjske, z vzpostavitvijo in utrjevanjem okupacijskih meja, z njihovo prehodnostjo, življenjem ljudi ob meji in s potekom meja med drugo svetovno vojno.
Posebej izpostavlja območje Novega mesta in okolice, Šentjerneja, Mirnske doline, Bučke in slovenskih vasi, ki so jih zasedli ustaši, ter italijansko zaporo meje z Neodvisno državo Hrvaško (NDH). Fotografije in dokumente spremljajo zemljevidi, izdelani po arhivskih in terenskih podatkih.
Razstavo dopolnjujejo posneta pričevanja, fotografije pričevalcev in predmeti, kot na primer dovolilnice za prehod meje, ostanki obmejne žice in obmejna kamna.
Nosilec triletnega projekta je oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, pri pripravi razstave so sodelovali še Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoška fakulteta v Ljubljani in Inštitut za narodnostna vprašanja. Vodja projekta je zgodovinar Božo Repe.
Bregarjeva je še povedala, da je meja med Nemčijo in Ljubljansko pokrajino tekla od vzhodnih ljubljanskih predmestij proti jugovzhodu, severno od Stične, Šentruperta in Krmelja, mimo Bučke, ki je bila na nemški strani, proti Zameškemu, kjer je dosegla Krko. Po Krki je šla mimo Kostanjevice, ki je bila na italijanski strani, proti Bušeči vasi. Pred to je meja prestopila Krko in se usmerila proti Gorjancem. Pri Gadovi Peči je dosegla tromejo med Nemčijo, Ljubljansko pokrajino in NDH.
Meja, ki jo je določil Hitler, je bila strateška. Kot naravna meja se je ponujala Sava, vendar so Nemci želeli nadzorovati prostor južno od Save tudi zaradi obrambe gospodarsko pomembnega prostora. Meja med Ljubljansko pokrajino in NDH je potekala od stare rapalske meje po Kolpi in nato po nekdanji meji med Dravsko banovino in Banovino Hrvaško proti Gadovi Peči.
Drevišnjo razstavo bodo sicer odprli ob občinskem spominskem dnevu ob obletnici ustanovitve novomeške partizanske čete. Na ogled bo do 1. decembra.