Slovenija 5.11.2019 13:33

Pri Hiši poezije v zbirki Sončnice vzklilo pet novih knjig

Ljubljana, 5. novembra - Književno društvo Hiša poezije je maja razpisalo natečaj za zbirke poezije, ki po selekciji že v pol leta "vzklijejo" v zbirki Sončnice. Letošnja raznolika bera prinaša knjige Šovinistka Monike Vrečar, Bog z mano Petre Koršič, Ob robu ceste Andraža Poliča, Pobral sem Van Goghovo uho Marka Elsnerja Grošlja in S konico konice jezika Boruta Gombača.

Zbirka, s celotnim imenom Sončnica, vsa nora od svetlobe, že tretjič prinaša svežo bero knjig slovenskih pesnikov in pesnic različnih generacij, ki jih je za knjižno objavo med 70 prispelimi zbirkami izbralo pet selektorjev.

Svež glas v zbirki predstavlja Monika Vrečar s knjigo Šovinistka, ki poezijo prepleta s prozo in drugimi, težje določljivimi oblikami. Kot je zapisal selektor Dejan Koban, gre za zbirko, "ki te udari direktno v obraz", brez opozorila in brez opravičila. Delo je označil za "najbolj žlahten literarni noise". Monika Vrečar se je na predstavitev javila preko videoklica iz Kanade, kjer živi zadnja leta in kjer je knjigo, ki predstavlja "pričevanje strahu pred mojo ženskostjo", tudi napisala. Šovinistka je po njenih besedah ženska, ki v zanjo neugodnem seksističnem okolju navzven podpira nadrejen položaj moških. To počne tudi tako, da se poistoveti z arhetipskimi atributi moškega, s tem pa poskuša od sebe odriniti stereotipizacijo, ki jo je deležen njen spol.

Selektor Marcello Potocco je izbral zbirko Petre Koršič Bog z mano, ki se bere kot "sopostavljanje človeka in boga". Je pa po besedah Potocca bog, kot ga opisuje Petra Koršič, "ravno toliko božji, kot je tudi krhek, neroden in negotov". Pesnica je na današnji predstavitvi o knjigi dejala, da jo doživlja kot videnje, pesnitev, čeprav je vsak njen delček samostojen, zbirko pa zaznamuje tudi ironija.

Zbirko Ob robu ceste Andraža Poliča je izbral Zoran Pevec. Pesnik skuša po njegovih besedah v njej "v kontekstu današnjega bolj ali manj še vedno patriarhalnega sveta obravnavati žensko na različne načine", to pa stilno dovršeno in z rabo sodobnega besedišča. Vse pesmi so tudi naslovljene z ženskimi imeni, v njih pa Polič po besedah Pevca posamezno žensko predstavi, kakšna je, kakšne tegobe jo tarejo, kako se do nje obnaša okolica ali pa, kako je obravnavana v družbi - stereotipno, kot predmet ali kot ženska, ki živi na margini.

Urednika zbirke Sončnice Ivana Dobnika je kot selektorja najbolj prepričal Marko Elsner Grošelj z delom Pobral sem Van Goghovo uho. Dobnik je dejal, da je za avtorjevo poezijo značilna navezava na slikarstvo. Skozi ustvarjanje umetnikov, tokrat Van Gogha, se Elsner Grošelj sprašuje, kako naj pesnik v modernem času in svetu živi, preživi in ustvarja. "Poezija v zbirki teče v premišljevanjih, v nekakšni meditaciji, v kateri se z elementi čiste poezije meša in prepleta popolna prisotnost in predanost aktualnim temam in vsakdanu," je dodal Dobnik.

Zbirko Sončnice 2019 zaokroža še knjiga S konico konice jezika Boruta Gombača, o kateri je selektorica Cvetka Bevc v spremni besedi zapisala, da gre za svojstveno poetično epopejo, ki "prepleta intimizem z refleksijo in samoizpraševanjem o lastnem smislu obstoja z razgrinjanjem skrivnostnih silnic življenja".

Pri Hiši poezije bodo kmalu izdali tudi antologijo, naslovljeno Slišiš goreti sonce, v katero bodo uvrstili kakovostno poezijo avtorjev in avtoric, ki ni na natečaju za Sončnice niso bili izbrani za knjigo. Čez teden dni v Pritličju pripravljajo literarni večer Sončnice 2019, 19. novembra pa še srečanje z avtorji, predstavljenimi v antologiji in v novi številki društvene revije Poetikon.