Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ČANDROV ROMANESKNI PRVENEC O SLEPOTI IN ZASLEPLJENOSTI

Pri založbi Litera je izšel satiričen romaneskni prvenec Mitje Čandra z naslovom Slepec. Protagonist romana je uspešen urednik in literat, ki je že od otroštva slaboviden, a se nikoli zares ni vključil v skupnost slepih in slabovidnih, saj se ne počuti, da vanjo sodi. V tem avtobiografsko obarvanem romanu Čander skozi različne protagonistove komentarje, razmisleke in predsodke prikazuje, kako zahtevno je vprašanje pripadnosti. Pokaže na paradoksalnost takega položaja in podreza v celoten spekter potlačenih čustev nekoga, ki se je celo življenje počutil nevrednega, pa tudi nekako drugačnega.

Protagonist se sooča z agonijo, zadrego, strahom, pa tudi ihto in jezo; v vsakodnevnem življenju se na razne izzive odziva zelo različno, pri čemer ga nove stvari, kot so potovanja z letali, begajo, pritoževanje žene, da doma ne pomaga dovolj, pa razburja. Roman skozi posamezne epizode prikaže, kako se slabovidni spopadajo z ovirami in preprekami, na kakšen način so pogosto izključeni iz videče družbe in kako hitro se lahko človek iz ranljive skupine počuti brezupno odrinjenega na rob.

Prav tako pa Čander v romanu na kritičen, a humoren način izriše portret človeka, ki ga zasvoji želja po moči, in ob tem poda tudi rahlo satiričen prikaz družbenega sistema, v katerem si lahko ljudje na položajih dovolijo več od drugih. Preko govorov, ki so vedno polni floskul in visokoletečih obljub, ruši fasado, skozi protagonistovo negotovost pa kaže tudi na to, da ni vedno vse kot se zdi. Tako fizična slepota protagonista počasi prehaja v psihološko oziroma v zaslepljenost z lastnim jazom. Lik je namreč iz poglavja v poglavje kompleksnejši, posebna odlika romana pa so tudi žmohtni, živahni dialogi, ki se odigravajo v napetosti, ki do presunljivega konca ne popušča, so še zapisali pri Literi.

NAJBOLJŠI RECEPTI PRIMOŽA DOLNIČARJA ZBRANI V KNJIGI

Primož Dolničar se je gledalcem prikupil že z oddajami Z vrta na mizo na TV Slovenija, kot prvi in edini Slovenec pa kuha tudi na priljubljenem mednarodnem kuharskem kanalu 24 Kitchen. Pri Cankarjevi založbi je med novostmi sedaj izšla še kuharica Z vrta na mizo, za katero je Dolničar zbral svoje najboljše recepte. To so recepti za tradicionalne slovenske dobrote, pa tudi recepti jedi za sladokusce in poznavalce, ki jih je avtor popestril še s premisleki o hrani in ljudeh ter svojimi fotografijami. V svetu, kjer se zdi, da bi morali vsi kuhati čim hitreje, da bi to lahko čim hitreje pojedli, Dolničar navdušuje s svojim umirjenim in premišljenim pristopom. Prisega tudi na doma pridelano hrano in zelo spoštuje bogato in raznoliko slovensko kulinarično tradicijo, so zapisali pri založbi.

"Odraščal sem v družini, kjer se je kuhalo vsak dan, in to iz domačih, svežih in sezonskih sestavin. Hrana je imela perfekten okus in celo obliko, tako da si vedno vedel, kaj ješ. Okus te domačnosti se mi je zasidral globoko v srce, zato so moje jedi preproste, v njih uživam in jih z veseljem in ponosom ponudim tudi najbolj prefinjenim gostom," je Dolničar zapisal v uvodu h knjigi, ki jo krasijo številne fotografije. Te poleg avtorja podpisuje tudi Dejan Tatomir, za naslovnico pa je fotografijo posnel Primož Lukežič.

HIENGOVA KNJIGA ZA OTROKE O GUNCANJU AFEN IN DRUGIH FRAZEMIH

Pod okriljem zavoda za založniško dejavnost Harlekin No.1 je izšla knjiga za otroke Afne guncat Primoža Hienga, sicer novinarja in fotografa. V knjigi je zbranih 21 kratkih zgodb, v katerih nastopajo babica Anica in dedek Peter ter vnuka Mojca in Boštjan, ki sta bratec in sestrica. Vsi štirje skupaj preživljajo poletne počitnice, hodijo na izlete, tudi na Šmarno goro in v živalski vrt, dogajajo pa se jim dokaj čudne stvari. Avtor knjige se je odločil, da tokrat na kar se da zabaven način otrokom razloži najpogostejše nenavadne izraze, t. i. frazeme, ki jih zelo pogosto uporabljajo odrasli, posnemajo pa tudi otroci. Tako v zgodbah razloži, kaj pomenijo pojmi medvedja usluga, občutljiv kot mimoza, afne guncat, krokodilje solze, imeti krompir, tristo kosmatih medvedov, kamor gre še cesar peš, brez dlake na jeziku in podobno. Delo je obogateno z ilustracijami akademskega slikarja Boštjana Plesničarja.