V Galeriji Spomeniškovarstvenega centra obujen spomin na projekt oblačenja spomenikov Marije Mojce Pungerčar

Umetnica je ljubljanske spomenike oblekla 14. novembra 1997, da bi lahko projekt izpeljala, pa je morala izvajati državljansko nepokorščino.

Kot je zapisala kustosinja razstave Petja Grafenauer, zgodba o nastanku, življenju in posledicah Manekenov postavlja na laž stereotipe o tem, da vsa sodobna umetnost nastaja hipno in lahkotno. Marija Mojca Pungerčar je projekt ustvarjala tri leta. Iz dolgotrajnega postopka ustvarjanja lahko sklepamo, da je bila prepričana v to, da je delo vredno izvršiti, saj je v realizacijo vložila ogromno časa in truda ter projekt končno tudi izpeljala.

Projekt je bil leta 1997 vsebinsko in izvedbeno dobra metafora tistega, kar se je dogajalo s sočasno realnostjo. Državni organi, ki še niso bili uvedeni v sodobno umetnost, so ščitili bronasti spomenik. Za slovenski prostor je bila sodobna umetnost res velik rez, ki ga je vidno zastavil prav U3, na katerem je sodelovala umetnica.

V umetniškem delu Manekeni se po besedah kustosinje razkrije mnogo ideologij, ki so vladale v svetu umetnosti in družbi leta 1997. Institucije, ki skrbijo za umetnost, so bile glede projekta razdvojene. Moderna galerija in Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) sta ga zagovarjali v želji po uveljavitvi novih praks, oddelek za urbanizem in okolje Mestne občine Ljubljana in Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa sta ga zavračala v skrbi za dediščino. Tudi posamezniki so bili glede projekta razdvojeni.

Danes pa je sodobna umetnost med umetniki in v galerijah ter muzeju postala dominanten način izraza. Spremenili so se nekateri predpisi in zakoni, zavest o obstoju sodobne umetnosti je do neke mere vdrla tudi v državne in mestne organe, ki občasno celo sami postanejo naročniki kakega dela sodobne umetnosti v javnem prostoru. Mediji so do vizualne umetnosti danes veliko bolj indiferentni kot nekdaj, javnost pa ji je večkrat nenaklonjena kot naklonjena.

Da bi premislili, kaj smo v resnici videli leta 1997, ko je umetnica oblekla spomenike in kako to vidimo danes, je Marija Mojca Pungerčar pripravila dokumentarno razstavo v galeriji Spomeniškovarstvenega centra. Ta pripada Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki mu je bil pred leti pripojen Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, je še zapisala kustosinja.

Razstava bo na ogled do 28. novembra. Pospremila jo bo okrogla miza 14. novembra, na kateri bosta poleg umetnice in kustosinje razstave sodelovala še Robert Peskar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in umetnostna zgodovinarka Hana Ostan Ožbolt.

Leta 1964 rojena Marija Mojca Pungerčar je leta 1989 diplomirala iz slikarstva na ljubljanski likovni akademiji in leta 2001 magistrirala na San Francisco Art Institute v ZDA. Od leta 1983 razstavlja doma in v tujini. Za svoje delo je med drugim prejela priznanje Riharda Jakopiča, nagrado na Festivalu neodvisnega filma in Fulbrightovo štipendijo.