Kustos BIO Thomas Geisler za STA: Naloga oblikovanja je prevajanje informacij v nekaj pomenljivega

Kriza na področju informacij je po Geislerjevih besedah nekaj, kar se nas dotika vsak dan. V današnjem preobilju informacij človek težko predela tolikšno količino, kar olajša pot različnim propagandam. Poleg tega je veliko dezinformacij in če stvari ne poznamo dobro, jim lahko preprosto verjamemo.

Oblikovanje, še posebej grafično, pa ima že od vsega začetka nalogo prevajanja informacij in znanja v nekaj pomenljivega oz. vizualiziranja zapletenih vsebin. Poleg tega oblikovanje nasploh danes ni več tako produktno orientirano, ampak je šel razvoj v smeri bolj sistematičnega pristopa. Eden od razlogov, da to temo naslavljajo prav v Ljubljani, je tudi zgodovina samega bienala, ki se je iz razstave dobro oblikovanih izdelkov razvil v eksperimentalno platformo za nove pristope v oblikovanju, ki se danes zdijo bolj relevantni.

Pojem skupno znanje se po njegovih besedah na eni strani nanaša na znanje, ki ga imajo ljudje v določeni skupnosti in si ga med seboj delijo. Poleg tega izraz skupno znanje nosi v sebi tudi idejo splošnega znanja skupnosti. Kar želijo doseči, je, da dostop do znanja ter izobrazba ne bi bila privilegij ter da bi bili viri znanja dostopni čim širše, je poudaril.

Navdih so po njegovih besedah našli v delu pisca znanstvene fantastike Herberta Georgea Wellsa, ki je leta 1938 razvil idejo o svetovnih možganih, ki jih je poimenoval trajna svetovna enciklopedija. Ta naj bi pomenila svetovni indeks vsega človeškega znanja, do katerega bi lahko ljudje prosto dostopali, saj je bil prepričan, da bodo lahko ljudje po vsem svetu, če bodo imeli dostop do istih dejstev in informacij, sprejemali boljše odločitve ter da se bodo lahko zaradi enotnega vira informacij izogibali konfliktom. Danes je kot utelešenji njegove futuristične vizije mogoče šteti Wikipedijo, ki je nastala z namenom deljenja znanja, in internet.

BIO 26 bo obsegal kurirano razstavo v Muzeju arhitekture in oblikovanja (MAO), v katero bodo vključeni že obstoječi, tako zgodovinski kot sodobni projekti. Ta bo po kustosovih besedah ponudila vpogled v to, kako in kje je lahko oblikovanje aktivno na področju informacij in komunikacij; lahko denimo prevzame tudi vlogo preiskovalca ali vizualnega poročevalca. Studii, kot sta Superflux ali Forensic Architecture, z oblikovalskimi sredstvi različne informacije vizualizirajo tako, da jih razume širše občinstvo.

Razstava bo v uvodnem delu namenjena predstavitvi krize na področju informacij, v nadaljevanju pa bo predstavila hierarhični model: podatki - informacije - znanje - modrost. Piramida, ki bo predstavljena kot preprost vizualni koncept, bo prikazala, kako se premikamo z enega nivoja na drugega, kako podatek predelamo v informacijo, iz nje ustvarimo znanje ter na koncu dosežemo modrost, je pojasnil Geisler.

BIO 26 pa bo predstavil tudi šest projektov, izbranih v okviru oblikovalskega maratona, kjer so se multidisciplinarne skupine lotile izzivov, povezanih z institucijami za produkcijo in posredovanje znanja.

Med njimi je Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Kot je povedal Geisler, so se danes klasične institucije, ki hranijo in interpretirajo znanje, zaradi sprememb v družbi in digitalizacije znašle v težavah. NUK je zgrajen po konceptu iz 19. stoletja kot tempelj znanja, kjer je treba preživeti ure in ure, da se človek dokoplje do njega. Vendar pa se danes v spremenjenih okoliščinah znanje širi bolj skozi družbeno interakcijo; uporabniki bi znanje delili, a jim tega že sama arhitektura ne omogoča.

Klasične institucije, ki hranijo in interpretirajo znanje, so po njegovih besedah tudi zelo počasne pri preobrazbi. V projektih, ki so jih zagnali v sklopu BIO 26, so jih povprašali, pred kakšnimi izzivi so danes, kaj bi morali spremeniti. Interdisciplinarne ekipe so nanje pogledale z novih zornih kotov in jim poskušale podati prototipe novih načinov, kako naj tudi same pogledajo nase. "To je pravzaprav največ, kar lahko storimo. Natančnih odgovorov jim ne moremo podati in tudi njihovih težav seveda ne moremo rešiti," meni kustos.

Eden od izzivov je bi povezan tudi Botaničnim vrtom v Ljubljani. Danes, v obdobju antropocena, menimo, da vemo vse o našem planetu, čeprav v resnici ne vemo. V družbi, ki je tako osredotočena na urbano, smo popolnoma ločeni od narave in vedenja o njej, ki bi ju bilo potrebno ponovno integrirati v našo družbo in v Botaničnem vrtu se lahko marsičesa naučimo, je prepričan kustos.

Izjemen vir znanja in življenjskih izkušenj pa so po njegovih besedah tudi starostniki, zato se eden od projektov navezuje na Dom starejših občanov in Center aktivnosti Fužine. Starejši so včasih svoje znanje in izkušnje mlajšim generacijam predajali v krogu družine, a tega že desetletja ni več. V današnji starajoči se družbi projekt Premislek o upokojevanju tako odpira priložnosti za medgeneracijsko izmenjavo ter odkrivanje znanja in življenjskih izkušenj starejših, je povedal.

Vseh šest projektov je dalo tudi materialne rezultate. Rezultat projekta Iskalnik naključij v NUK je denimo interaktivni zaslon, iskalnik, ki ustvarja nepričakovane poti do arhiva NUK. Ta hrani izjemno količino gradiva, ki je večinoma digitalizirano. Očem je skrito in uporabnik mora, če želi priti do njega, natančno vedeti, kaj išče, zaslon pa omogoča naključno kombiniranje.

Projekti bodo predstavljeni v sodelujočih institucijah - to so še Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Univerza v Ljubljani in časopisna hiša Delo. Kot je povedal Geisler, niso želeli pripeljati institucij v MAO, ampak želijo doseči, da bi ljudje vstopili vanje. "Koliko takšnih, ki vsak dan bere Delo, je že kdaj prestopilo prag časopisne hiše," se je vprašal in izrazil upanje, da bodo tudi v druge institucije pritegnili ljudi, ki sicer ne bi prestopili njihovega praga.

Instalacije, ki so jih razvili, sam vidi kot prototipe, ki so namenjeni preizkušanju in komentiranju, preko njih bodo tudi institucije pridobile povratne informacije. "Gre pravzaprav za učni proces in morda bodo sodelujoče institucije kaj od tega integrirale v katerega od prihodnjih projektov," je sklenil.